Boris Štupar 08.08.2009 07:29 1307 0

Bled in Bohinj

Nedelo - Mateja Gruden: Po sledeh pustolovskega vodnika

Slovensko ponudbo za aktivno preživljanje počitnic, ki jo pristojni za razvoj turizma radi oglašujejo kot eno najzanimivejših za obiskovalce, domače ali tuje, je nedavno dopolnil »pustolovski vodnik« – Bled in Bohinj, namenjen predvsem obiskovalcem oziroma gostom teh dveh priljubljenih turističnih ciljev. V slovenščini in angleščini ga je izdala založba Kibuba.
V njem je zbranih 37 predlogov za povečini poletne izlete po širšem blejsko-bohinjskem območju: pohodniške, kolesarske, plezalne in vodne. Največ, 17, je opisanih pohodniških tur po tamkajšnjih planinah; 12 jih je enodnevnih, pet za več dni. Kolesarskih izletov (večinoma gorskokolesarskih) je 13, predlogov za iskanje oprimkov in stopov v sivih stenah v plezalnih vrtcih je pet in za soteskanje dva.
»V vodniku smo predstavili najlepše izlete po naši presoji (šestih avtorjev, op. p.) in hkrati objektivno varne,« je pojasnila Mojca Stritar, urednica in ena od avtoric vodnika. »Sicer pa smo pri njegovi pripravi izhajali iz svojih želja – ko kam pripotujemo, je dobrodošel vodnik, v katerem so zbrane zamisli in predlogi za različne športno-rekreativne izlete. Saj dobiš vodnike za pohodništvo, plezanje, kolesarjenje …, ampak če prideš nekam le za nekaj dni, te zanimajo različne možnosti in verjetno si ne boš kupil vodnika za vsako od njih. Knjiga je tako namenjena obiskovalcu, ki pride na Bled ali v Bohinj in si želi različnih aktivnih doživetij. Različno zahtevnih, od lagodnejših do težavnejših.«
In kateri med najljubšimi izleti so njim najnajljubši? Za en dan bi se najraje podali s Pokljuke na Debelo peč (2014 metrov), kar je »nenaporen in preprost« vzpon z navdušujočimi razgledi. Za več dni bi prečili Spodnje Bohinjske gore (to je tudi najdaljša tura v vodniku, za štiri do pet dni). Takole med drugim zapišejo: »Če vam travnato-skalnati greben z razgledi na Triglavsko pogorje ni dovolj, vas bodo pritegnili bunkerji, mulatjere in drugi vojaški ostanki iz obdobja obeh vojn.« In gorsko cvetje. (Mimogrede; tudi vzpon na očak Triglav je v vodniku, po najlažjem pristopu, s Pokljuke.) Za razmeroma lagodno potiskanje pedalov se jim zdita najlepši dolini Radovne in Krme: »Včasih se ustavite in poglejte navzgor … (na dvatisočake in veličastna njihova ostenja, op. p.), toda tudi ob poti so zanimivi prizori: Psnakova žaga, Pocarjeva in Gogalova domačija s petsto let staro lipo …« So morda izlete snovali tudi na podlagi zanimivosti, naravnih ali kulturnozgodovinskih? »Niti ne – zanimivosti smo bolj ko ne dodajali,« pove Mojca. Zahtevnejšim kolesarjem pa za najvzpon svetujejo Uskovnico in Zajamnike.
Pohodniških in kolesarskih izletov je največ, razlaga Mojca, ker so vseobče priljubljeni in jih zmore največ ljudi. Sicer pa je njim najprijetnejša stena za športno plezanje »družinski« Bellevue nad Bohinjskim jezerom, medtem ko za soteskanje priporočajo Grmečico na južni strani Save Dolinke blizu Bohinjske Bistrice (druga možnost je soteska Jereke, ki priteče s Pokljuke v Savo Bohinjko blizu Bitenj).
Poleg opisov poti so v vodniku navedena tudi morebitna opozorila: denimo, da so markacije v Fužinskih planinah ponekod stare in se je treba bolj potruditi pri iskanju poti, ali glede omejitev v Triglavskem narodnem parku. Poleg tega so marsikje še okvirji, v katerih so zapisani mogoči podaljški poti za tiste, ki bi »si želeli več«.

02. 08. 2009