Večer, 14.10.04 – Boris Strmšek: V jesenskem času moramo biti v gorah pripravljeni tudi na zimske razmere - Načrtovane ture so varnejše
narava, gore in ljudje
Gore so lahko tudi jeseni primeren cilj, a potrebna je večja previdnost
Na ture le zelo dobro opremljeni
V jesenskem času moramo biti v gorah pripravljeni tudi na zimske razmere - Načrtovane ture so varnejše
Obronki gora se še niso prav odeli v jesenske barve, ko nas je že presenetil sneg. Precej muhasto vreme, ki je letos zagotovo preprečilo marsikatero turo v naravo, še posebej pa v gorski svet, se nadaljuje tudi v jesenskem času. Čeprav prihaja čas, ko se večina gornikov seli iz visokogorja na vzpetine in vrhove pod gozdno mejo, se največji ljubitelji gora ne bodo odpovedali tudi vzponom na najvišje vrhove naših Alp. To pa seveda v času, ko so temperature v gorah že precej nižje in nas lahko preseneti tudi sneg, pomeni, da je potrebnih več izkušenj s spremenljivimi razmerami, pa tudi zimska gorniška oprema bo dobrodošla.
Mokra ali celo zasnežena skala, vlažna in blatna steza, pogosto tudi grušč na skalnih ploščah, neprimerna obutev in še kaj v povezavi s slabo pripravljenostjo in neizkušenostjo lahko namreč hitro privede do zdrsa. Pogosto bi lahko nesrečo preprečili že z nekoliko boljšo obutvijo, čelado na glavi ali pa z vrvjo, na katero bi se gorniki navezali na izpostavljenih delih poti.
Z uporabo pravih gorniških čevljev bi lahko preprečili marsikateri zvin gležnja in podobne poškodbe. Močni in nepremočljivi čevlji s kakovostnim podplatom so nuja na poteh v naravi, še posebej če se odpravimo proti vrhovom daleč nad dolinami. K čevljem sodi v tem času tudi nekaj druge opreme, saj so temperature že precej nizke, meja sneženja pa se ob padavinah hitro pomakne proti dolinam in misliti je treba na to, da lahko v visokogorju naletimo na sneg, ki se ob nižjih temperaturah obdrži dalj časa in brez primerne opreme lahko pomeni precejšnjo nevarnost. Brez primerne obutve, toplejših oblačil, tudi pohodniških palic sedaj torej skoraj več ne gre, pa tudi kakšen cepin in dereze bodo počasi že sodili v nahrbtnik. Težava ni v gornikih, ki se odpravljajo v gore posamezno ali v manjših skupinah in si cilje izbirajo glede na vreme in razmere, težave lahko nastanejo tudi pri organiziranih turah v gorski svet, ki se jih udeležujejo večje skupine ljubiteljev gora. Nekateri vodiči se namreč ne odločijo pravočasno za odpoved ture ali spremembe cilja in jesenske razmere lahko v takem primeru hitro pomenijo težavo, še posebej pri manj izkušenih udeležencih, ki so del skoraj vsake večje skupine.
Pri jesenskih turah se pojavljajo še dodatne ovire, ki jih moramo upoštevati pri izbiri cilja. Prva je predvsem ta, da so mnoge gorniške postojanke v tem času že zaprte, le konec tedna ob lepem vremenu jih oskrbniki še odprejo. To pomeni, da je pri večdnevnih turah treba vzeti na pot še spalno vrečo in se pozanimati, kje so zimske sobe in bivaki - imajo jih skoraj vse pomembnejše postojanke v visokogorju, pri načrtovanju ture pa se pozanimajmo, ali je treba imeti ključ in kje ga lahko dobimo.
Druga težava pri jesenskih turah je, da so dnevi vse krajši, kar moramo upoštevati, da nas ne bi presenetila noč. Torej naj bodo ture krajše ali pa je treba na pot bolj zgodaj. Svetilka sodi v vsak nahrbtnik, da si lahko v temi pomagamo, a na nepoznanih poteh oziroma terenu še ne reši situacije; izguba orientacije v hladnejših dneh, še posebej ponoči, lahko pomeni precej neprijetno težavo.
Ne glede na to, kam se odpravljamo in kako se bomo opremili, pa je dobro upoštevati še kakšen napotek, ki naj bi veljal vselej, ko odhajamo v naravo, zlasti pa v gorski svet. Na ture se ne odpravljajmo sami, vselej si je treba najti kakšnega spremljevalca, soplezalca ali skupino, ki se ji boste priključili. Vselej moramo pred odhodom koga obvestiti, kam smo šli in kdaj se vrnemo; tako nas bo, če se ne bomo vrnili ob dogovorjenem času, pomoč hitreje dosegla. Če se odločimo, da bomo spremenili cilj, pustimo na primer v avtomobilu sporočilo ali pa to javimo na planinski postojanki. V vpisne knjige na kočah in vrhovih se je treba vselej vpisati, pa ne toliko zaradi evidence oziroma statistike, temveč zaradi morebitnih iskalnih akcij, saj s tem olajšamo delo reševalcem. Včasih so lahko tovrstne informacije življenjskega pomena. Seveda je obveščanje v času mobilnih telefonov precej lažje, kljub vsemu pa to ne pomeni, da smo s telefonom varni. Na nekaterih predelih je signal slab ali pa ga sploh ni, telefon se nam lahko tudi pokvari ali se sprazni baterija.
Ne glede na to, v katerem letnem času se odpravljamo v gorski svet, moramo na pot vselej primerno opremljeni, tura pa naj bo skrbno načrtovana. To pomeni, da pred turo vzamemo v roke vodnik, zemljevid, zberemo informacije pri znancih, prijateljih, v planinskem društvu... Tako bo težav manj, užitek ob razgledih z grebenov in vrhov visoko nad dolinami pa večji. In za konec - prav bi bilo, da vsak, ki ima namen obiskati gore, postane član Planinske zveze Slovenije (PZS). Članstvo v naši gorniški organizaciji prinaša tudi ugodnosti, denimo razne popuste in zavarovanja. Predvsem pa je pomembno, da imamo do gora tudi primeren odnos, saj bodo tako naše ture prijetnejše in, kar je najpomembneje, predvsem varne.
Boris Strmšek