Polet - Marjetka Conradi: Pred odhodom v zasnežene hribe zato obvezno preberite poročilo in v skladu z njim načrtujte pohode in doživetja!
Polet, četrtek, 24.01.2008
Ni lepšega od zimskega izleta v hribe. Žal nam zimsko idilo nemalokrat skazijo nepredvidljivi naravni dejavniki. Plazovi so ena največjih nevarnosti.
Naj vas ne zasuje
Plaz se sproži, ko se na nagnjenem pobočju poruši ravnovesje sil v snežni odeji. To pomeni, da sile, ki kažejo navzdol, proti vznožju pobočja, postanejo enake ali večje od sil, ki kažejo v nasprotni smeri in bi snežno odejo zadržale na pobočju. Sprožitev plazu je močno odvisna od naklona pobočja, od teže snežne odeje, strižne napetosti v snežni odeji in od dodatne obremenitve, kar pomeni, da tudi hribolazci in smučarji nosimo svoj pečat. 
Statistika plazov je pokazala, da se večina plazov, ki zahtevajo človeške žrtve, pojavi na pobočjih z naklonom med 35 in 45 stopinj, torej na pobočjih, ki so najbolj ugodna za smuko in hojo. Na položnih pobočjih z naklonom, manjšim kot 25 stopinj, in na zelo strmih pobočjih z naklonom, večjim kot 60 stopinj, pa je verjetnost za plazove zelo majhna. Na zdrs snežne odeje vpliva tudi oblika pobočja. Konveksni tereni so zaradi večjih napetosti v snežni odeji bolj nevarni od konkavnih. Pomembno je tudi, kakšna so tla pod odejo. Travnata pobočja so običajno »gladka« in zato prava odskočna deska za začetek plazu. Nasprotno pa skalnata ali poraščena podlaga (grmovje, drevesa) deluje nam v prid, saj imajo lahko skale in drevesa vlogo sider, ki zadržijo snežno odejo.
Poleg omenjenih vplivajo na proženje plazov tudi vremenski dejavniki, kot so temperatura, padavine, osončenost pobočja in veter. Ti vplivajo predvsem na predelavo snega. Snežni kristali v snežni odeji se s časom preoblikujejo, način preoblikovanja pa je odvisen od vremena. Ob dolgotrajnejši zimski otoplitvi se snežni kristali zaoblijo in povežejo med seboj, snežna odeja se poseda in postaja močnejša. V mrazu pa nastajajo ploščati kristali, zaradi katerih je snežna odeja še manj stabilna in nevarnost snežnih plazov se ohranja ali celo poveča.
Plazove delimo glede na kakovost snega na plazove suhega nesprijetega, mokrega nesprijetega, suhega sprijetega in mokrega sprijetega snega. Plazovi nesprijetega snega se pojavijo v snegu, v katerem so snežni kristali med seboj šibko povezani. To se zgodi v svežem, novozapadlem snegu, kjer se kristali še niso imeli časa preoblikovati in med seboj povezati, ali pa v odtajanem, mokrem snegu, kjer se vezi med kristali zaradi taljenja trgajo. Ta vrsta plazov se ponavadi sproži iz ene točke, iz katere sneg plazi v obliki trikotnika.
Plazovi sprijetega snega nastanejo, kadar je snežna odeja iz plasti različno preoblikovanega snega, npr. z vetrom nanesena plast na srežu. V tem primeru strižno popusti šibkejša plast pod razmeroma močnejšo (sprijetejšo) plastjo. Strižna razpoka se širi po pobočju, dokler se snežna odeja ne odtrga z vrha, strani in dna pobočja in nato splazi ogromna količina snega. Površina takšnega plazu je lahko zelo velika, zato so plazovi sprijetega snega najbolj nevarni za ljudi.
Največja nevarnost snežnih plazov se pojavi med sneženjem ali takoj po njem, še posebej če v zelo kratkem času zapade velika količina snega. Ker se snežni kristali v tako kratkem času še niso mogli preoblikovati in med seboj povezati, je plast novega snega zelo nestabilna (nesprijeta). Na nestabilnost snežne odeje močno vpliva tudi veter, ki lahko z veliko hitrostjo še dodatno nanaša sneg v plast. Veter med prenašanjem snega snežne kristale drobi in pospeši njihovo sprijemanje v primerjavi z naravnim preoblikovanjem snega. Tako nastane plastovita struktura sprijetega snega na nesprijetem in večina plazov sprijetega snega so ravno plasti z vetrom nanesenega snega, ki jih imenujemo tudi vetrne klože.
Marjetka Conradi. V Sloveniji skrbi za ugotavljanje stopnje nevarnosti snežnih plazov in stanja snežne odeje Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO, http://www.arso.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/snegraz.html).
Pred odhodom v zasnežene hribe zato obvezno preberite poročilo in v skladu z njim načrtujte pohode in doživetja!
Dr. Marjetka Conradi, Institut Jožef Stefan