Nedelo - Špela Žabkar: Igor Potočnik (predsednik komisije za reševanje iz plazov): »V zadnjih dneh je padlo na 1500 metrih več kot 30 centimetrov snega, nevarnost snežnih plazov je velika in dosega tretjo, ponekod četrto stopnjo na petstopenjski lestvici.
Največ nesreč se zgodi ob drugi in tretji stopnji, zato za zdaj odsvetujem smučanje zunaj urejenih smučišč in obisk visokogorja.«
V petek, 22. januarja, dopoldne se je na Prisanku (Prisojniku) sprožil snežni plaz in pod seboj pokopal 34-letnega zamejca Lucco Vuericha. Izkušeni alpinist je popoldne istega dne umrl v bolnišnici. V nedeljo, 31. januarja, se je na Krvavcu sprožil plaz kložastega snega, ki je bil usoden za 52-letnega Andreja Vovka iz okolice Radovljice. Smučal je z vrha Krvavca proti Kriški planini, in sicer zunaj meja smučišča. Prejšnjo nedeljo, 7. februarja, se je plaz sprožil na Voglu, tudi tokrat zunaj urejenega smučišča, na pobočju med vrhom Šije in Zadnjim Voglom. Po petih urah iskanja so gorski reševalci skoraj dva metra pod površjem našli 17-letnega smučarja iz okolice Škofje Loke, ki mu niso več mogli pomagati. Včeraj je bil na Zelenici plaz usoden za 34-letnega Tržičana. V treh tednih so plazovi vzeli štiri življenja. O plazovih, zimskih pasteh in tem, kaj lahko ljubitelji strmin storijo za večjo varnost, smo se pogovarjali z Igorjem Potočnikom, predsednikom Komisije za reševanje izpod plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Naš sogovornik, tudi sam vodnik psa za reševanje, je na čelu te komisije 15 let, v vrstah gorskih reševalcev pa je že 24 let.
V treh tednih so bili snežni plazovi usodni kar štirikrat. Dva smučarja, ki sta smučala zunaj smučišča, sta pod plazom umrla.
Na Krvavcu in Voglu plaz ni odnesel turnih smučarjev, temveč sta bila to prosta smučarja (angl. free ride). Razlika je ta, da gredo turni smučarji od doline do vrha s smučmi in se že na poti navzgor umikajo nevarnim delom. Prosti smučarji pa se do vrha pripeljejo z žičnico, torej ne vedo, kakšne so razmere na strmini. Ne vedo, kakšen je teren, kako je sneg sprijet.
Kako bi prosti smučarji lahko poskrbeli zase, kaj lahko storijo za večjo varnost?
Za proste smučarje je najbolj zanimiv tisti ali naslednji dan, ko je na pobočju novozapadli sneg. A ravno takrat je najbolj nevarno.
Ker sneg še ni sprijet s podlago.
Tako je. Takrat se že pri manjših naklonih lahko sprožijo plazovi. Letošnja zima je nekoliko posebna, ker se prožijo že pri 20 stopinjah naklona. Plaz se lahko, sicer redko, sproži že pri 17 stopinjah naklona, a večinoma se to zgodi pri naklonu 25 stopinj ali več. Letošnja zima je pač prinesla specifičen sneg, poleg tega je tu še veter. Ta napiha suh sneg, naredi se kloža oziroma snežna past in to se lahko hitro utrga.
Prav kložasti plazovi so najbolj zahrbtni.
Ko stopimo na kložo, se cela ploskev napihanega snega odtrga. Take ploskve niti ne vidimo. Ko stopimo gor, začutimo in slišimo pok, poseben, zadušen zvok, ko se ta plast prelomi in premakne. Ko to zaslišite, se, če se le da, obrnite in pojdite nazaj.
So letos razmere zaradi snežnih plazov bolj nevarne kot lani ali je zgolj naključje, da so pod njimi v tako kratkem času umrli kar štirje ljudje?
Lani je bilo veliko plazov, trije ljudje so zaradi njih umrli. So se pa dogajale tudi druge nesreče, ko so pogrešanim izpod snega pomagali tisti, s katerimi so bili skupaj na turi in so vedeli, kaj storiti ob plazu. Najbolj zanesljiva pomoč je prav gotovo tovariška.
Tista, ki pride hitro.
Vedeti moramo, da lahko mine kar nekaj časa, preden gorski reševalci pridemo do plazu. Včasih slabo vreme onemogoča polet helikopterja, tako da je treba na kraj priti peš. To pa lahko traja.
Na kaj naj torej pazijo prosti smučarji?
Vsaj nekaj dni po sneženju naj ne gredo z urejenega smučišča. Preverijo naj tudi opozorila o nevarnosti plazov na spletnih straneh meterološke službe, kjer so opisane razmere v gorah. Če že gredo smučat zunaj smučišča, naj imajo vso potrebno opremo; lavinsko žolno, sondo, lopato. Obstajajo tudi posebni nahrbtniki z zračno blazino, ki jo aktiviramo ob sproženju plazu in napihne se balon, ki te obdrži na površju. V tujini takšne nahrbtnike, ki niso poceni, kar pogosto uporabljajo gorski vodniki. A tudi tako dobra oprema je zaman, če si v plazu sam in ti ne more nihče pomagati, da bi te do konca rešil iz snega.
Vendar velja, da so lavinske žolne kar drage, cene v internetni ponudbi se, denimo, začnejo pri približno 150 evrih.
Če že nimaš žolne, potem si kupi oblačila z odbojniki sistema RECCO – takšni dodatki na oblačilih niso dragi, lahko pa rešijo življenje. Gorski reševalci imamo aparate, ki v snegu najdejo odbojnike RECCO, našim trem visokogorskim smučiščem, Krvavcu, Kaninu in Voglu, pa bomo predlagali, naj si jih zagotovijo tudi ona. Pravilo je tudi, da se na takšne terene, torej zunaj urejenih prog, nikdar ne podaš sam. Ko je veliko plazov, težko ugotovimo, kateri je bil usoden. Če ne vemo, kje je pogrešani smučal, in se je na terenu sprožilo več plazov, moramo presondirati vse, kar lahko traja dolgo časa.
In možnost preživetja je manjša.
Največ možnosti ima človek, ki je ujet pod snežnim plazom, v prvih dvajsetih minutah.
Smo pa zadnje dni slišali tudi zgodbe o mladeniču, ki so ga izpod plazu rešili po 17 urah ...
Ljudje so bili pod plazovi ujeti tudi 24, 36 ur. A da preživiš tako dolgo, morajo biti izpolnjeni številni pogoji, predvsem moraš imeti veliko zračnega prostora.
Veliko sreče, torej.
Kaj takega se zgodi res redko.
Slišati je bilo tudi, da lahko lokacijo pogrešanega določite tudi tako, da z napravami zaznate njegov mobilni telefon.
Iskalna naprava sistema RECCO zazna nenapajano diodo oziroma odbojnik, torej tudi vsak mobilni telefon. Tega lahko najde dobro izurjeni iskalec, le da iskalne naprave mobilne telefone zaznajo na manjšo razdaljo, kot bi zaznale odbojnik RECCO. Pri tem pa naj poudarim, da se ne smemo zanašati na to, da s seboj nosimo mobilni telefon, kajti ta je pod snegom manj slišen, poleg tega pa se na terenu med iskanjem pogrešanih pojavlja tudi drug hrup.
Kaj storiti, ko se sproži plaz?
Tako kot v vodi je treba začeti plavati v snegu. Seveda so v snegu precej močnejše sile, a s plavalnimi gibi si pomagamo, da ostanemo na površini. Seveda to ni lahko.
Kaj bi svetovali ljubiteljem gora, ki znanja o ravnanju ob snežnih plazovih nimajo, pa bi ga radi dobili?
Na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije objavljamo opozorila in priporočila, vsako leto organiziramo dneve varstva pred snežnimi plazovi. Tudi posamezna Planinska društva organizirajo podobna usposabljanja, na vprašanja pa vam radi odgovorimo na vseh postajah gorske reševalne službe.
Dve smučarski smrtni nesreči sta se zgodili v dveh tednih. Je smučanja zunaj urejenih smučišč čedalje več?
Res je, predvsem med mladimi, ki se odločajo tako za deskanje na snegu kot tudi za smučanje po celcu.
Poleg tega nadzorniki in policisti ne morejo kaj prida ukrepati pri takšnem smučanju.
Takšne smučarje lahko le opozarjajo. Na Voglu, denimo, je ravno tisti dan eden od reševalcev opozarjal smučarje, naj ne zapuščajo smučišča.
Opažate, da je vsako leto več ljubiteljev gora in smučanja, s tem pa tudi več nesreč?
V hribe poleti in pozimi hodi vedno več ljudi. Nekateri so izkušeni, drugi ne. Nekateri imajo slabo opremo ali je sploh nimajo, vsi niso včlanjeni v planinska društva. Na terenu opažamo, da starši vodijo otroke po res nemogočih poteh, in ne vem, ali ima to kakšen smisel. Če želi oče tja gor, naj gre sam, ne pa da hoče s seboj za vsako ceno vzeti še otroke. Dobro opremo je v hribih treba imeti pozimi in poleti. Pozimi, denimo, poleg primerne obutve še cepin, dereze, lavinsko žolno, oblačila z odbojniki, sondo, lopato. Lopata je del opreme, saj človeka iz zbitega snega ne moremo odkopati kar z rokami.
Kakšne so trenutno razmere v gorah?
V zadnjih dneh je padlo na 1500 metrih več kot 30 centimetrov snega, zato je nevarnost snežnih plazov velika in dosega tretjo, ponekod četrto stopnjo na petstopenjski lestvici. Največ nesreč se zgodi ob drugi in tretji stopnji, zato za zdaj odsvetujem smučanje zunaj urejenih smučišč in obisk visokogorja oziroma vsakršno načrtovanje tur, če ne poznamo terena. Predvsem pa naj smučarji neopremljeni ne zahajajo z urejenih terenov ali v visokogorje. Če se bo vreme spremenilo, se bo sneg v nekaj dneh preobrazil in bo varneje. Seveda pa naj se vsi, ki bodo tudi v prihodnjih dneh načrtovali gorske podvige, pozanimajo, kakšne so razmere v hribih.
Imate tudi vi osebno izkušnjo s plazom?
Mislim, da je kaj takega doživel že vsak gorski reševalec. Tudi če dobro poznamo razmere, lahko prestopimo mejo in nas odnese, zasuje do kolen. Seveda gorski reševalci tvegamo pri vsaki reševalni akciji, tako da se velikokrat šele ob vrnitvi začnemo zavedati, kje vse smo hodili, in pomislimo, da bi se tudi med našim reševanjem lahko sprožil še kak plaz, a takrat na to ne misliš. Hočeš rešiti človeka. Akcijo preložimo le, če je tveganje preveliko.
Špela Žabkar