Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Naš plezalski sport

Jutro: Bežen pogled v dobo zadnjih petih let

Šele z letom 1932, ko so Skalaši s takratnim predsednikom dr. Mirkom Kajzeljem izdali knjigo »Naš alpinizem«, ki nudi celoten pregled alpinskega udejstvovanja naših in inozemskih plezalcev v Julijskih in Kamniških Alpah, so bile naše gore »odkrite« širši planinski javnosti. Šele s to knjigo smo spoznali prekrasno gorsko lepoto belih sten in razdrapanih grebenov ponosnih slovenskih gora.

Med plezalci je takrat završalo. Glave so tiščali skupaj vedno le eni in isti, pogovori so bili skrivnostni, v tajinstveno kopreno so bila zavita pota posameznih skupin, hitečih na »gorenjca«. Mogel si slišati le odlomke: ... krasen greben, ta raz ih težak, ta stena je še čista ... Ni ostalo samo pri besedah; odločitev je bila kratka in nagla: vrv preko rame, kline, zaponke in kladivo v žep, plezalnike in nekaj brašna v nahrbtnik, pa hajdi svojo pot v solnčnim vrhovom.

Od približno 120 na novo izvršenih prvenstvenih in prvih vzponov ter variant v Julijskih in Kamniških Alpah, jih je bilo največ izvršenih ravno v letu 1932, tik po izdaji knjige »Naš alpinizem«. Velika podjetja so bila takrat izvršena. V severni steni Mojstrovke (iz Planice) sta dve vrvitvi tekmovali za osvojitev te velike stene. »Padla« je severna stena Travnika, v severni steni Škrlatice pa sta si dva mlada fanta utrla težaven prehod. Dva mladeniča sodobne plezalske usmerjenosti sta preplezala severno vzhodni raz Jalovca, preko katerega se je čez dve leti povzpela še ena vrvitev, mednarodna. Martuljški vrhovi, na katere ni zavarovanih potov, so dobili v tem letu nebroj novih obiskovalcev.

Nič manj pomembni pa so vzponi v letu 1932 v Kamniških Alpah. Ponovljenih je bilo par težavnih tur in v kratkem času je bilo izvršenih 15 novih vzponov. Največ smeri so si plezalci začrtali in nato preplezali v Kalški gori, po njenih severnih in zapadnih plateh. Skuta je doživela dva prav lepa nova vzpona. Za severno steno Ojstrice, ki je ena najtežje preplezljivih sten, ki oklepajo Logarsko dolino, je bilo mnogo zanimanja. Že pomladi, ko še leži sneg na laštah in policah, v vznožju kaminov in grapah in kaže možnosti novih smeri v steni, so si hodili ogledovat to lepo steno avstrijski plezalci. Poleti so prišli, preplezali steno v dveh smereh, o katerih trdijo v svojih revijah, da sta prvenstveni. V severnem ostenju Grintovca, Dolgega hrbta, Skute, Kranjske Rinke in križa, ki oklepa krnici Ravni in ledine, so se lotili avstrijski plezalci smotrnega iskanja prehodov in so izvršili par novih vzponov.

V letu 1933 je bil morda najpomembnejši vzpon v severno vzhodni steni Jalovca, izvršen po naših plezalcih. Avstrijski plezalci pa so se kot prvi povzpeli po severnih stenah Frdamanih polic in Rušice ter preplezali nato še greben do Rigljice. Neopažena jim ni ostala severno zapadna stena Stenarja.

Ljubljanski plezalci,katerih večina se udejstvuje zaradi bližine največ v Kamniških Alpah, tudi niso počivali. Ni sicer mnogo vzponov (samo dva), vendar pa je zabeleženih precej poskusov v severni steni Rzenika. Ena vrvitev je svoj vzpon izvedla, toda ne v pravi, direktni severni steni, ki do danes še i preplezana, kljub številnim poskusom.

V naslednjem letu je bilo živahno vrvenje plezalcev posebno v Julijskih Alpah. V severnih stenah Travnika (direkten vzpon avstrijskih plezalcev in preplezanje severnega razu po naših), Velike Ponce in Široke Peči (2 novi smeri) ter severno zapadnih stenah Rogljice, Škrlatice in Cmira so si plezalci poiskali nova pota.

Lahko bi rekli, da je bila v letih 1935. in 1936. prav za prav mrtva plezalska sezona v naših gorah. Največ obiskovalcev je imela Severna stena triglavska, pa tudi največ žrtev. Marsikdo si misli, da je ta stena preplezana v vseh smereh. Toda še so možni novi vzponi v tej mogočni steni. Zadnji je bil izvršen l., 1933. v njenem zapadnem delu.

Raziskovanja Dovškega Gamzovca, najbližjega vrha nad krnico, se je z vso vnemo lotil v naših planinskih krogih dobro znan beograjski časnikar, ki je v zadnji letih v družbi tovarišev izvršil nanj par lepih pa tudi težkih vzponov.

Letos je v plezalcih zopet močneje vzplapolala kri in želje po novih podjetjih so se uresničile. Plezalci gorenjskega središča,Jesenic, so izvršili več novih vzponov. Veliko zanimanja je vladalo za največjo, še nepreplezano severno vzhodno steno Prisojnika. Več vrvitev se je pripravljalo za naskok. Čim so se raznesle med plezalci vesti, kje so možnosti, da se problem te stene reši,je bila stena tudi preplezana v dveh smereh, vendar osrednji vzpon še čaka.

Nič manjše pa ni bilo zanimanje za severno steno Planjave, ki stavlja v svojem osrednjem delu na plezalca velike zahteve. Končno se je dalo tudi tu »priti skoz«.

Z moderno plezalsko tehniko, katero so tudi naši plezalci izpopolnili s tako zvanim škripčevim vrvnim potegom, so utrti novi prehodi po stenah in grebenih, ki so se zdeli v prejšnjih, klasičnih časih alpinistike nepreplezljivi.

Pionirsko delo v naših Alpah je s tem v glavnih potezah popisano pa tudi dejansko dokončano. Ostalo je le še problematsko delo – res prave gladke navpične stene v pravem pomenu besede, ki se nam zde po današnjem pojmovanju alpinistike in po uporabi današnjih plezalskih pripomočkov nepreplezljive. Ni izključeno, da bodo tudi te stene in ti grebeni preplezani, saj se alpinistična oprema kakor tudi tehnika izpopolnjuje vedno bolj.

Sicer ne preobsežne Kamniške Alpe skrivajo kakih 20 takšnih problematskih zadevic. V Julijskih Alpah pa je brez dvoma tiha, zelena krnica bodoči plezalski center. Samo ostenje od Dovškega Gamzovca do Škrlatice in dalje do Oltarja nudi plezalcem mnogo dela, za katero pa bodo potrebni sposobni plezalci, če bodo hoteli žeti uspehe. 

-.
 

Jutro, petek, 7. januar 1938

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Naš plezalski sport"

France Malešič,

Avtor tega pregleda alpinistične dejavnosti v letih od 1932 do 1937 je skalaš Slavko Peršič, ki je delovanje slovenskih alpinistov prikazoval in ocenjeval tudi v naslednjih letih. Oglašal se je tudi s strokovnimi članki (plazovi, preventiva idr.) v PV, dnevniku Jutro, tedenski prilogi Jutra, imenovani Življenje in svet, in drugod. v PV je sodeloval tudi po vojni.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40362

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice