Dnevnik: Na planinski zvezi zato priporočajo, naj vsi, ki želijo svoj prosti čas preživljati v stenah, opravijo tečaj za športnika plezalca pod okriljem komisije za športno plezanje, ki ob članstvu v planinski zvezi ponuja tudi zavarovanje za morebitne poškodbe.
V nedeljo okoli enih popoldne je s plezalne stene v Ospu pri Črnem Kalu omahnil 30-letni plezalec iz Braslovč in se pri tem huje poškodoval. Med plezanjem mu je popustila vez in je zgrmel pet metrov v globino. Policisti so tujo krivdo izključili, plezalec pa se je ob padcu tako hudo poškodoval, da so ga primorski reševalci nemudoma odpeljali v izolsko bolnišnico.
| |
 |
|
| |
Slika je simbolična. (Foto: dokumentacija Dnevnika) |
|
Tovrstni zapleti med plezanjem po naravnih stenah niso več nikakršna redkost, saj je plezanje v Sloveniji v zadnjem času vedno bolj razširjeno. Ker vedno več ljudi svoj prosti čas preživlja v stenah, so pogostejši tudi padci in druge plezalne nezgode, njihove posledice pa so na žalost lahko zelo hude, saj gre pogosto za padce z velikih višin.
Za nesreče so si nemalokrat krivi plezalci sami, saj se marsikdo v steno požene, še preden obišče plezalni tečaj. Matjaž Šerkezi s Planinske zveze Slovenije nam je pojasnil, da je po približni oceni več kot polovico izmed vseh plezalcev, ki se vzpenjajo po slovenskih stenah, neusposobljenih za plezanje, saj nimajo opravljenega ustreznega tečaja za ta vznemirljivi šport. Čeprav je pri nas veliko plezalcev, ki v stenah ogrožajo tako sebe kot tudi druge, pa jih nihče ne more prisiliti, naj se svojega konjička lotijo resneje in bolj vestno, ali jim plezanje celo prepovedati. Plezanje je namreč svobodna dejavnost, kot nogomet ali košarka, le da so nevarnosti v steni bistveno večje.
Najpogostejše napake neizurjenih plezalcev, ki lahko pripeljejo do hudih poškodb ali celo smrti, so neprimerna oprema, saj si nekatere dele opreme prirejajo kar doma, uporaba napačnih vozlov, napake pri nameščanju vrvi in premalo skrbno varovanje. Za varno plezanje je namreč zelo pomembno dvojno preverjanje, da plezalec med plezanjem nadzoruje svojega varovalca, ki drži varovalno vrv, hkrati pa mora tudi varovalec plezalca nenehno spremljati z očmi. To marsikdo opravlja premalo vestno in preveč "rutinsko", kar je lahko za plezalca tudi usodno, saj je ob padcu takojšen odziv varovalca izjemno pomemben.
Na planinski zvezi zato priporočajo, naj vsi, ki želijo svoj prosti čas preživljati v stenah, opravijo tečaj za športnika plezalca pod okriljem komisije za športno plezanje, ki ob članstvu v planinski zvezi ponuja tudi zavarovanje za morebitne poškodbe.