Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ob 150. obletnici rojstva

Delo, Kultura - Marijan Zlobec: Henrik Tuma in njegova knjižnica - Petra Kolenc je ob jubileju znanega politika in kulturnika predstavila njegovo življenje in delo

Dr. Henrik Tuma (1858–1935) je eno najbolj znanih imen iz slovenske in še posebno primorske zgodovine. Bil je politik, odvetnik, alpinist, domoznanski pisec, literarni kritik, urednik, publicist, marksistični teoretik, gospodarstvenik ... Čeprav rojen Ljubljančan, je zaznamoval predvsem slovensko delovanje na Primorskem, v času od konca 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Na gradu Kromberk je bilo predavanje bibliotekarke in sodelavke Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU Petre Kolenc in predstavitev njene knjige Dr. Henrik Tuma (1858–1935) in njegova knjižnica.

O razvejanosti njegovega delovanja priča že objavljena prva knjiga korespondence (leta 1994), treba pa bi bilo izdati še njegove razprave s področja družboslovnih in humanističnih ved ter politične članke s komentarji, ki bi ga postavili v kontekst zgodovinskega in političnega časa ter prostora. Za zdaj je Tuma še vedno najbolj znan po svoji spominski knjigi Iz mojega življenja (1937) in Planinskih spisih (2000).

Dinamično življenje
Morda je bilo Tumovo življenje preveč dinamično, delovanje razpršeno, vsekakor pa mu je strokovno osnovo dal študij prava na Dunaju, še več pa obiskovanje vseh kulturnih dogodkov, na katerih se je seznanil s takratno dunajsko meščansko družbo. Po dunajski diplomi iz prava se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu odpravil v Trst, kjer je deloval pri deželnem sodišču in že uveljavljal pravico uradovanja v slovenskem jeziku po vseh oddelkih sodišča. Leta 1888 je postal sodni adjunkt v Tolminu in tam spoznal tudi ženo Marijo Gianola, s katero se je leta 1894 poročil in preselil v Gorico. Pridružil se je političnemu in javnemu življenju ter se kmalu razvil v vodilno politično osebnost goriškega prostora. Leta 1899 je Tuma skupaj z Andrejem Gabrščkom ustanovil narodno napredno stranko, leto pozneje pa odprl samostojno odvetniško pisarno. Kmalu je svojo dejavnost znova preselil v Trst. Znana je njegova javno izražena želja ali celo poziv, da bi morali Slovenci prav v Trstu ustanoviti svojo slovensko univerzo. Zakaj je Tuma kot edini javno želel slovensko univerzo najprej v Trstu? Ker se mu je zdela Ljubljana preveč provincialno malomeščanska in študentom ne bi omogočila dovolj socialnega in kulturnega življenja.

Popis in ureditev ohranjene Tumove knjižnice je bilo v celoti izvedeno na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, kjer se nahaja velika knjižnica skupaj z arhivskim gradivom. Tuma je bil naročnik številnih člasnikov in časopisov, tako da je ohranjenih kar 271 periodičnih naslovov (med njimi 96 slovenskih), kar je za posameznika zelo veliko. Tuma je namreč obvladal številne tuje jezike, zato je z lahkoto sledil dogajanju v intelektualni Evropi. Koliko knjig je imel Tuma? Po lastnem katalogu 3321 knjižnih in periodičnih naslovov! (Sicer pa še več, vendar se je približno tristo knjig izgubilo.) Celoten katalog sicer obsega 4041 enot. Kolenčeva je ugotovila, da je Tuma kupoval knjige oziroma jih naročal tako rekoč iz vseh kulturnih središč Evrope, od Sankt Peterburga in Pariza do Dunaja in Londona ... Veliko knjig je dobil v dar. Svoje knjige je označeval lastnoročno in z različnimi žigi, vendar ne vseh. Evidenco knjig v knjižnici je vodil kar 41 let (1894–1935). Imel je tudi svojo zbirko zemljevidov, načrtov, brošur in drobnega tiska, svojo knjižnico pa je imela tudi njegova žena. Med prvo svetovno vojno je veliko gradiva zgorelo, zlasti politični arhiv, pomemben za zgodovino Goriške.

Marijan Zlobec

www.delo.si     17.04.2008

 

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46161

Novosti