Delo, Etimologija - mag. Silvo Torkar: Hrib Krim (1107 m) se vzpenja nad južnim robom Ljubljanskega barja in predstavlja najbolj dominantno vzpetino v okolici Ljubljane.
Nedaleč od Krima je še ena dominantna vzpetina, hrib Mokrec (1058 m). O obeh obstaja ljudska modrost: »Mokrc ima kapo, Krim pečo, pa se to skup zvleče – pa je dež« (Matičetov 1956).
O slovenskem gorskem imenu Krim, ki seveda nima nikakršne etimološke povezave s črnomorskim polotokom Krim (ta izhaja iz turko-tatarskega kyrym»jarek, okop«), slovenski jezikoslovci doslej skorajda niso pisali. F. Bezlaj se je izrekel o tem imenu samo hipotetično, ko je pisal o predslovanskem imenskem substratu v slovenščini: »Našemu imenu Krim so blizu avstrijska gorska imena die Krems, ki se zde keltska ali ilirska« (1967). Tudi za M. Furlan (2002) je Krim»verjetno« substrat.
Presenetljivo je, da Krim ne glede na njegovo gospodarsko pomembnost (izkoriščanje gozdnih površin) po doslej znanih podatkih ni izpričan v zgodovinskih virih pred letom 1500. Tudi iskanje zapisa za 16. stol. v objavljenih virih za zdaj ni dalo rezultatov, medtem ko zemljevidi in drugi viri 18. in 19. stol. izpričujejo že današnjo podobo imena. Najstarejši doslej znani zapis Khorim sega komaj v leto 1689 (Valvasor). Tudi v ljudski pripovedki, zapisani in objavljeni med obema vojnama, je še mogoče zaslediti zapis Korim (Kelemina 1930). Domačini v Strahomerju pod Krimom to ime izgovarjajo Kərəm (z naglasom na drugem zlogu), v mestniku: na Krimi (A. Pleterski, ustno). Valvasorjev zapis in pa izvenjezikovni podatki o Krimu, ki s svojo oblačno »kapo« napoveduje dež, so me napotili na imenski vzporednici Kouřim na Češkem in Kuřim na Moravskem. Pozneje se je izkazalo, da se v neki listini iz leta 1726, ki jo je objavil I. Vrhovec v slovenskem prevodu (1886), ime Krim pojavlja v zapisu Kurin (za podatek se zahvaljujem B. Jezerniku).
Mesto Kouřim (med Prago in Kolinom) ima historične zapise: 993 in civitatibus Churimi, 1088 in castro Kurim itd. Na vzhodni strani mesta se nahaja vzpetina Stara Kouřim (292 m), kjer je od 7. stol. do leta 936 stalo znamenito slovansko gradišče. Obstaja tudi hrib Kouřim (658 m), ki se nahaja zahodno od mesta Klatov, na njem je izpričan leta 1404 grad Ruchomperk oziroma Rauchomperk. Izpričano pa je tudi gorsko ime Kouřimec nad reko Mžo pod goro Stary Kouřimec (240 m) (Profous 1949). Moravsko mestece Kuřim leži jugovzhodno od Tišnova in ima stare zapise: 1226 in villa Corim, 1250 in Churin, 1284 in Curim, 1298 in Cvrin, 1305 in villa Curim, 1365 de Korzim, 1406 villam suam Corzym, 1406 z toho zboži Kořima, 1446 in Korzim, 1490 ves Korzym itd., od 1674 Kurein, 1718 Gurein, 1872 Gurein, Kuřim. V okolici mesta je še živa oblika Kořim (Hosák-Šrámek 1970).
Češki jezikoslovec R. Šrámek razlaga ime iz osebnega imena Kuřim s svojilno pripono -jь v pomenu »Kuřimov imetek, grad«. Osebno ime izvaja Šrámek iz trpnega deležnika sedanjega časa na -mъ, prim. osebna imena Blažim, Držim, Ohrozim, Postřelim k blažiti, držěti, ohroziti, postřěliti. Po Šrámkovem mnenju je manj verjetno, da bi osebno ime nastalo iz občnega imena kur»petelin«, kot to dopušča češki imenoslovec Profous (1949). Toda že Profous ponuja kot drugo možnost razlago zemljepisnega imena Kouřim iz deležnika na -mъ od staročeškega glagola kuřiti sě»kaditi se«. Prvotno so imeli ti deležniki trpni pomen, nekateri pa tudi tvorni, na primer (ne)vidomý = (ne)vidoucí, (ne)vědomy = (ne)vědoucí, (ne)rozumný (prim. slov. vedomec), stč. držimý = držicí. Mednje je domnevno spadalo tudi ime Kouřim, ki je potemtakem pomenilo »kadeči (se)«, kar bi bila primerna oznaka za vrh z oblačno »kapo«.
Gorsko ime Krim vsekakor laže kot iz osebnega imena *Kurim razložimo iz občnega imena *kurímъ (vьrhъ) s pomenom »kadeči se (vrh)«. Pomen kaditi pri glagolu kuriti lahko zasledimo v Pleteršnikovem slovarju (1895): kuriti se, einen Rauch oder Dunst von sich geben, Murko; = pariti se (o senu), Caf. Gorsko ime Krim (< *Kurimъ) je potemtakem posamostaljeni pridevnik. Deležnik in s tem tudi gorsko ime sta bila očitno naglašena na drugem zlogu, tako kot glagol kuríti, ker je nenaglašeni -u- postopoma nemel in naposled izpadel.
Pripona -im (< *-imъ, danes neproduktivna) je v slovenščini tvorila predvsem sorodstvene termine kot so otčimъ (slov. očimže v 16. stol.), posestrima, devima (staroslov.), medtem ko je pobratim prevzet iz srbohrvaščine, ljubimec pa iz ruščine. Na Goričkem je še ohranjen tudi ženim namesto ženin (Furlan pri Bezlaj IV), izpričan pa je tudi poberîn (< *poberim) »kdor pobira bero« (Pleteršnik). Znano je še občno imeščedem»varovani gozd« (< *ščędimъ < *ščedeti), ki se pojavlja tudi v krajevnih imenih Ščedem (pri Šentjakobu v Rožu in pri Žihpoljah blizu Celovca), Šedem (o. Krško),Šedina (o. Šentjur), Ščedna (Škedenj) pri Trstu (Bezlaj IV). V slovenskih osebnih imenih ta tip tvorjenk ni ohranjen.
Dejstvo, da je polglasnik lahko nastal le iz u, ne pa iz o, govori v prid nastanku sedanjega izgovora Kərəm iz prvotnega Kurím (Ramovš 1936). Primeri za onemitve nenaglašenega u-ja so še: Sušica> Sšica>Šica (dial., kraj Stara Sušica v o. Pivka); Tuhinj> Thin (dial., dolina v o. Kamnik); Poljubinj> Palbin (dial., kraj v o. Tolmin, 1377 Poglubin, 1523 Polwin); Ljubinj> Lbin (dial., kraj v o. Tolmin); *Zápolže> *Zapuže>Žabže (zas. Bukovega v o. Cerkno, 1377 Sabulçach, 1591 Sapulsach).
Ob imenu Krim kaže omeniti tudi ime hriba Kurešček (833 m), ki leži nedaleč stran. Ljudsko izročilo povezuje ime s kurjenjem kresov kot načinom opozarjanja pred turškimi napadi (najsilovitejši so bili med letoma 1470 in 1530). Ime Kurešček je dejansko mogoče razložiti iz osnove kurež»prostor za kurjenje ognja na prostem« (Pleteršnik) ter pripon -ski in -jak. V bližini Krima, na Rakitni, se nahaja še vzpetina z imenom Krimšček (940 m), ki je očitno izpeljano iz gorskega imena Krim.
Mag. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU