Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič 1688 2

Obvestila 3-2010

Aktualno: Plaz! Tone Škarja; Obletnica ustanovitve SPD

Uvodnik: PLAZ!

Iz dejavnosti PZS
Dan civilne zaščite
Obletnica ustanovitve SPD
PZS podelila priznanja švicarskim reševalcem
Preizkusi in meritve plezalnih vrvi
Beležka iz telefonske konference predsedstva planinskih organizacij alpskega loka CAA

Komisije upravnega odbora PZS poročajo
Vodniški kotiček
Komisija za turno kolesarstvo
Komisija za varstvo gorske narave
Odbor za članstvo
Gospodarska komisija
Slovenski planinski muzej
Planinski vestnik
Komisija za planinske poti

Planinska društva in meddruštveni odbori
Vabijo
Poročajo
Ostalo

Mladinska priloga

Zakonodaja in uradne objave

Uvodnik: Plaz!

To zimo gospodarijo plazovi bolj kot navadno. Tako bi sodili po žrtvah; najprej v Zahodnih Alpah, potem tudi pri nas. Pa to najbrž ni čisto res, pravzaprav sploh ne. Še vedno nezarastla pobočja kažejo, kakšne gmote so pred leti pometle gozd ali polomile drevje. Da bi v Koncu nad Kamniško Bistrico stara plazovina pričakala prvi sneg naslednje zime, se ni zgodilo sto let. A prav ti katastrofalni plazovi so minili brez človeških žrtev. Zakaj? Ker jih je sprožila velika količina padavin v kratkem času, ko sploh ni bilo mogoče v góre, ali pa nenadna odjuga z dežjem, ki je obdržala v dolinah tudi največje navdušence. Tokratna zima pa je (bila) drugačna. Brez vložkov toplote in mokrote, z dolgotrajnimi temperaturami deset ali več stopinj pod ničlo. Tudi sneg je večinoma padal mirno, kar je dobrim smučarjem omogočilo pri nas redko vijuganje po rahlem, na trdo podlago enakomerno naloženem pršiču. Šele poznejši vetrovi so ga naložili v nevarne klože in opasti. Prav ta »lahkotnost« svileno nežne odeje je bila varljiva. Tak plaz se da preživeti, če se obdržiš na nogah ali zasidraš s cepinom in oklom, saj sneg brez posebnega upora drsi mimo nog – kot voda okrog zabitega kola. Če pa padeš, je pa že dobro ped debela odeja dovolj za smrt. Po tej zimi ne bo ostalo kaj dosti vse poletje ležečih plazovin, ostalo bo pa kar nekaj nagrobnikov. Ob prevelikem številu mrtvih je značilno, da ni bilo nobene »množične« nesreče; pobralo je po enega ali dva in na zelo različnih koncih. Če primerjamo slovenski delež celotnega območja Alp, delež obiskovalcev slovenskih Alp z vsem alpskim območjem in še količino padavin z drugimi alpskimi deželami, potem smo po sorazmernem številu žrtev plazov zagotovo alpski rekorderji. Prevedeno v bolj direkten jezik pomeni, da smo bolj nepremišljeni, bolj nerazsodni in da imamo manj zdrave pameti kot drugi. Več zdrave pameti in manj ega je lastnost žensk, morda jih tudi zato ni med žrtvami.
Živimo na jugovzhodnem obrobju Alp in tako se tudi obnašamo; obrobno. Dežurna agencija za vreme in podobne dogodke iz dneva v dan mantra o snegu in plazovih, da so nevarni Julijci in Zahodne Karavanke. Pred leti je načelnik moje GRS postaje lepo povedal: »Za tja opozarjajo, mi jih pa (mrtve, namreč) pobiramo.« Naj prevedejo avstrijske in italijanske napovedi, ki so tudi za naše kraje natančnejše od naših. Drugo je vzgoja. Kot v šolah: vse debelejši učbeniki in vse manj uporabni za resnično življenje. Tretje je zdrava pamet. Tudi iz navadnih vremenskih napovedi in jutranjega diagrama temperatur po višini se zlahka da predvideti, da se bo včerajšnji svilnati pršič pri dvigu za deset ali več stopinj spremenil v pogubno past. Saj se usipa celo na regionalne ceste, kaj se ne bo na »zavarovane planinske poti« v strmih grapah, kot je bilo tragično smešno napisano ob plazu pod Raduho. In ker so razmere vsako leto drugačne, se morda mladim zagnancem splača vprašati kakega starega previdneža za mnenje. Kajti – ob vseh vremenskih in reševalnih službah, ob vsej elektroniki, ob vseh priročnikih – je predvsem vsak sam odgovoren za svoje življenje in za življenje svojih sopotnikov. Pazite nase in srečno!

Tone Škarja

P.S.: Naslovna slika je katastrofična, prinešena iz Himalaje in objavljena zaradi vtisa. Plazovi, ki to zimo pobirajo življenja, bi bili videti preveč nedolžni, komaj opazni in neprimerni za svarilno objavo.

Obvestila PZS, 5. marec 2010
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti Obvestila PZS

2 komentarjev na članku "Obvestila 3-2010"

Metod Škarja,

Kolikor sem jaz razumel, gre pri snegu, ki brez težav teče med nogami, za plaz nesprijetega suhega snega. V tem primeru to drži, če plast ni predebela (da stojimo na spodnji podlagi in da nas ne odrine) in če se to zgodi na mestu sprožitve oz. na začetnem delu, ko plaz še ne pridobi hitrosti. Mora pa tudi sneg pasti pri dovolj nizki temperaturi, da je res "svilnat". Pri višjih temperaturah, pa čeprav še vedno pod lediščem, pa sneg postaja že gostejši, se zato nabira nad človekom in ga zato lahko že odrine.

V vsakem primeru pa to ne drži za klože oz. napihan sneg, razen mogoče za take, ki se skoraj ne ločijo od pršiča, kar tudi obstaja.


Klemen Kočevar,

Zapis pozdravljam, saj po mojem mnenju pravilno podaja analizo plazov v tej zimi.

Bi pa pridal komentar: Ko sem pred leti začel s turnim smučanjem, je kolega, ki je bil na tečaju v Italiji vztrajal da moram imeti žolno in da morava kdaj povaditi. Ni mi bilo jasno zakaj, predvsem pa so takrat na naju (če je kdo žolne opazil saj sva jih pridno skrivala) gledali vsi kar malo zviška- zelenca ki imata preveč denarja pač. Sedaj je sicer precej bolje (vsaj med turnimi smučarji in alpinisti). Vendar še vedno: to se je predvsem prikradlo iz tujine, pa komercialni interes proizvajalcev je seveda zadaj. Koliko pa imamo kvalitetnih izobraževanj iz plazovne tematike, koliko ljudi zna žolno zares uporabljati? Kar je izobraževanja je odvisno od dobre volje GRZS. V primerjavi s tem koliko (tedenskih in celo dvotedenskih) usposabljanj in tečajev tako za turne smučarje kot za variantne smučarje je na voljo pri vsakem planinskem drustvu v Avstriji in Italiji lahko rečemo da pri nas tega ni, oziroma lahko čestitamo izjemam! Koliko imamo literature? Po Šeguli: Sneg in led iz leta 1986 praktično ničesar. Pa se je od takrat glede razumevanja, predvsem pa reševanja precej (vse) spremenilo. Kakšno je stanje na smučiščih? Sedaj so sicer vsi prestrašeni in panični in dobesedno posegajo v pravice in svoboščine smučarjev, a znakov za nevarnost plazov več ali manj ni, kaj šele objava aktualnega lavinskega biltena!!!

Dolgo nisem vedel zakaj taka razlika v dojemanju nevarnosti pri nas in v drugih alpskih deželah... Potem, ko sem začel obsedeno študirati plazove mi je postalo jasno: Naši hribi so nižji, imamo toplejše zime, padavine običajno padajo bolj naenkrat in takrat v velikih količinah. Večina nevarnega snega se je nabirala že tako visoko, da je teren večinoma tak, da so plazovi ogrožali bolj posredno, s tem da so povzročali nevarne padce v globino ali pa so bili nevarni južni plazovi alpinistom v stenah. V zadnjih letih je bila nasa statistika plazovnih žrtev glede na alpsko povprečje nenormalna: Praktično ni bilo popolnih zasutij in posledično zadušitev. V višjih Alpah zaradi zadušitve v suhih plazovih sprijetega snega umrejo skoraj vse žrtve plazov (80-90%), pri nas pa malo na palec (do letošnje sezone) okoli četrtina, v zadnjih petih sezonah pa sploh ne vem če je taka žrtev bila.

Potem pa je prišla letošnja zima: Nizke temperature in celinska porazdelitev padavin z relativno nizko snežno odejo je povzročila nastanek plazov sprijetega suhega snega, ki ga praviloma sproži žrtev sama. In žalosten rezultat, kar naenkrat je Slovenija, ki načeloma plazovno niti ni zelo ogrožena glede na prebivalce doživela pravi plazovni pomor. Če smo pošteni smo malo to lahko pričakovali. Trdim da ni razlika v tem da bi bila Slovenija letos bolj ogrožena kot ostale Alpske dežele (še vedno kvečjemu manj), pač pa je to posledica tega da pravega izobraževanja in sistema obveščanja o plazovih praktično ni.

Ne spoznam se toliko, a verjetno gre zato da ima država do tega glede na stopnjo rizika mačehovski odnos. Okrcali bi lahko tudi planinsko zvezo, edini ki so kaj naredili in skrbeli vsaj za kolikortoliko sprotni prenos znanja iz tujine so bili reševalci, ki so k sreči aktivni v mednarodnih povezavah. Agencija za okolje praktično ne namenja sredstev za raziskovanje plazov. Pa smo glede plazov izredno zanimivo področje, ki bi zagotovo omogočalo tudi resno znanstveno delo na mednarodnem nivoju! Tako pa pač ne moremo pričakovati boljših lavinskih napovedi, glede na skorajda ljubiteljsko osnovo na kateri nastajajo so še zelo dobre. Veste kakšno lavinsko mrežo ima Avstrija? Smo edina alpska dežela, kjer ni nobene katedre na katerikoli fakulteti, ki bi znanstveno raziskovala plazove. Znanstvene informacije, ki jih zainteresirani dobivamo so omejene na informacije iz tujine in seveda niso neposredno prenosljive v Slovenijo.

Še v Sloveniji smo bili včasih bolj pametni. Pred globalnim segrevanjem so bile zime tudi tu bolj zimske in veljalo je: Pred marcem/aprilom se v hribe ne hodi. Takrat se zaradi otoplitev sneg namreč začne predelovati in skrite šibke plasti se predelajo. Dandanes pa vsi vemo kako izgleda na marsikaterem hribu sredi januarja. Pri nas je danes pač turni smučar vsak, ki si kupi opremo (ki tako ali tako ni pogoj za to da si turni smučar), v tujini pa je opozarjanja in ponudbe tečajev dovolj, da ni takih "kavbojskih" turnih smučarjev, ki so prepuščeni sami sebi. Jaz se bojim, da smo imeli letos še srečo, ki je posledica novinarskega pompa, ki so tako razbobnali nevarnost da se je večina enostavno ustrašila in so nehali hoditi v hribe. Zadnjič sem doživel, da naju je s kolegom, ko sva bila zjutraj zmenjena na parkirišču pred nekim diskom, eden od mladeničev, ki so ravno hodili domov opomnil naj paziva na plazove! Tu se medijem celo zahvaljujem, a vedeti je treba, da je bilo za medije vse skupaj zelo zanimivo in dramatično dokler so lahko vsak teden z velikimi naslovi poročali o beli ali ledeni smrti (in meni nič tebi variantne smučarje enačili s turnimi smučarji- kar je popolnoma napačno in posledica slabe promocije in razumevanja tega kaj je kaj). Nič narobe- to je njihov kruh. A sedaj je čas za stroko in za ukrepe odgovornih. Take zime bodo kljub globalnemu segrevanju se, dokler pa ne bomo nič ukrenili samo upamo da se bo povrnilo milo zimsko vreme.

Še to: Še vedno opažam, da tudi ljudje, ki zares veliko vedo o hribih in so gorniški vzgojni kader, o plazovih ne vedo prav veliko. To samo kaže na to, kako smo zaostali v poznavanju plazov in koliko dela bi bilo (bo?) potrebno vložiti v ustrezno izobraževanje: Najprej vzgojnega kadra, potem pa kaskadno naprej.

Samo še to, s temle delom zapisa se ne strinjam, ker bi lahko relativiziral nevarnost plazov:

"Tak plaz se da preživeti, če se obdržiš na nogah ali zasidraš s cepinom in oklom, saj sneg brez posebnega upora drsi mimo nog – kot voda okrog zabitega kola."

Kložasti plaz ti spodnese celotna tla pod nogami in potuje po pobočju navzdol skoraj kot togo telo. Spodnji del plazu se premika počasneje kot zgornji in je praktično nemogoče ostati na nogah. Hitrost potovanja je običajno velika, okoli 60km/h doseže pa tudi hitrosti do 100 km/h, zato se lahko s cepinom zadržiš le na zares majhni kloži, drugače pa so sile ogromne. Smučanje je načeloma možno, če si zelo hladnokrvn in imaš vsaj nekaj sreče, da tok plazu ni kanaliziran. Je pa res da od daleč izgleda tak zdrs klože običajno res precej nedolžno...

Prihaja še en teden mrzlega vremena s šibkimi padavinami in močnimi vetrovi! Ali je potrebno povedati še kaj več?

Klemen Kočevar

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Je še kaj snega na Kilimandžaru?
Naslednja objava Mladinski voditelji napadajo!
  • Število objav: 46129

Novosti