Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Od pršuta do plezalne stene

Dnevnik - : Zimski izlet na Primorsko - Kraški rob

   
  Črnokalski grad in viadukt. (Foto: Nenad Pataky)  

S primorske avtoceste sva zavila v Kozini. Naravnal sem navigacijo na železniško postajo Črnotiče, do katere je natančno devet kilometrov, tam železniška proga naredi velik ovinek in skozi globok usek pride pod Kraški rob.

Avto sva pustila v gozdičku 700 metrov od železniške postaje in začela iskati sloviti rob. Le nekaj metrov skozi gozd prideva do križišča. Majhen napis Grad kaže desno. V še neprebujenem gozdu žena zagleda poganjke divjih belušev. Do roba je le nekaj minut. Da ne bo pomote, Kraški rob je res rob, strm in nevaren. Predstavljajo ga navpične stene, visoke od 15 do 30 metrov. Tu je konec Kraške planote in začetek Istre. Na skalah so nastale utrdbe, ki so branile Kraško planoto pred Benečani, Turki in vsemi drugimi osvajalci naših krajev. Kraški rob je tudi ozka pokrajina, ki se začne pri Trstu, konča pa na slovensko-hrvaški meji pri Mlinih.

Pri črnokalskem gradu se dobimo s skupino slovenskih in hrvaških ljubiteljev železnic. Kakšnih 100 metrov pod nami je vas Črni Kal, v kateri bomo kasneje obiskali eno najstarejših kmečkih hiš v Sloveniji, Benetovo hišo iz leta 1489. Na jugu, v dolini, je vas Hrastovlje, končni cilj današnjega izleta, na zahodu pa vidimo obrise Kopra in Trsta. Vzhodno, po skalnatem Kraškem robu plezalci preizkušajo svoje zmožnosti. Črnokalski grad, ki je bil zgrajen v 11. stoletju, stoji na skali, dostop je možen le po na novo urejenem jeklenem mostu. Včasih je bil tu lesen dvižni most, ki je preprečil vsak poskus osvojitve gradu.

Ko se naužijemo pogledov, se odpravimo proti Socerbu, najbolj zahodnemu gradu na Kraškem robu. Znano je, da je bil v lasti benečanske družine Ducani, opisal in orisal ga je tudi Valvasor. Danes je grad lepo urejen, v njem je restavracija, na obzidju pa obilo razglednih točk. Izza grajskih zidov je najlepši pogled na Trst in okolico. Od Črnotič do Socerba je 6,6 kilometra po asfaltirani, dobro označeni cesti mimo Kastelca.

Iz Socerba se peljemo nazaj skozi Črni Kal. Spustimo se po znanem črnokalskem klancu do odcepa za Buzet. Le 600 metrov naprej je levo odcep za Podpeč, naš naslednji cilj. Cesta se počasi vzpenja skozi vasi Predloka, Loka in Brezovica. Ko pridemo do železniške proge, parkiramo avto in nadaljujemo peš. Na vrhu skale nad progo zagledamo grad v obliki peči. Tudi ta izvira iz 11. stoletja. Vas, ki je nastala pod pečjo, so poimenovali Podpeč. Pod vasjo je zanimiv jeklen železniški most, ki na videz ne vodi prek ničesar. Ob progi je tudi cerkev svete Helene s posebnim zvonom na dvorišču.

Iz Podpeči se spustimo v dolino do vasi Hrastovlje. Pot je dolga le 3,5 kilometra. Železniška postaja Hrastovlje je 1,5 kilometra zunaj vasi proti vzhodu. Vas je znana po cerkvi Svete trojice iz 12. stoletja, ki so jo tri stoletja kasneje obzidali z mogočnimi zidovi za obrambo pred Turki.

V cerkvi je Jože Pohlen, slikar in kipar iz Hrastovelj, odkril neprecenljive freske, ki jih je poslikal Janez iz Kastva okoli leta 1490. Svetovno znana je sedem metrov dolga freska Mrtvaški ples, ki predstavlja enakost vseh v smrti. Ljubezniva kustosinja nam pripoveduje, da je vsa poslikava cerkve en sam biblijski strip. Na strehi in zidovih najdemo sedem dni stvaritve sveta, Adama in Evo, Abela in Kajna itd. Ta strip je bil potreben v času, ko ljudje niso znali brati. Razlaga biblije je bila možna le skozi slike.

S hribčka, na katerem je cerkev, se razprostira pogled na vso pokrajino. Kraški rob se razteza od zahoda proti vzhodu kot nekakšna velikanska stopnica med Istro in Kraško planoto. Železniška proga se počasi spušča proti koncu dolge doline, kjer ponovno naredi velik ovinek in se končno obrne proti Kopru. Navdušujejo nas primorska arhitektura, narava, ki se je začela buditi, prijazni ljudje, ki si želijo pogovora, in okolju prilagojene gostilne, ki ponujajo prvovrstne istrske specialitete po zmernih cenah. Idealen kraj za sprostitev možganov in polnitev baterij.

Na koncu še nekaj podatkov za tiste, ki želijo obiskati Kraški rob z železnico. Začnite izlet na postaji Črnotiče, končajte na postaji Hrastovlje. Od Črnotič do Črnega Kala je 1,9 kilometra in 130 metrov višinske razlike navzdol. Od Črnega Kala hodite ob robu vasi levo. Ko pridete do ovinka na glavni cesti, izberite desno gozdno pot za Predloke. Naprej hodite po lokalni cesti do Podpeči. Sprehod končajte skozi Zanigrad do Hrastovelj in železniške postaje. Skupno boste hodili okoli 9 kilometrov. Zemljevid lahko najdete na http://www.zrs-kp.si/projekti/life/Zemljevid_vecji.html.

www.dnevnik.si/  16.02.2011

 

 

 

 

 

 

Stene nad Črnim kalom

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46085

Novosti