Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ogled nove koče na Dobraču

PZS - Tina Leskošek: Sredi maja je Gospodarska komisija PZS organizirala zanimivo in poučno strokovno ekskurzijo na 2167 metrov visoki

... Dobrač, kjer je Beljaška sekcija Alpenvereina decembra leta 2010 dokončala novo kočo Dobratsch Gipfelhaus (uradno odprto junija 2011).

Ekskurzija je bila namenjena spoznavanju modernih tehnologij s področja čiščenja odpadnih vod, varčevanja z vodo, izrabe alternativnih virov energije in uporabe naravnih materialov.

Na Dobrač se nas je podalo 17, večinoma oskrbnikov in gospodarjev planinskih koč, članov Gospodarske komisije, pa tudi ostalih, ki nas zanima delovanje koče s čim manjšimi vplivi na okolje.
Kočo, večinoma zgrajeno iz lesa, nam je razkazal odgovorni arhitekt Günter Weratschnig iz Beljaka in nam v simpatični koroški slovenščini nazorno razložil vse tehnološke skrivnosti, samo izvedbo projekta pa nam je predstavil predsednik koroške deželne zveze ÖAV Joachim Gfreiner, ki je bil tudi vodja projekta izgradnje nove koče.

Stara koča na Dobraču ni imela urejenega čiščenja odpadnih voda, kar je zaradi zelo občutljivega vodozbirnega območja Dobrača predstavljalo velik potencialni vir onesnaževanja. Podzemne povezave vodo z vrha gore namreč v šestih urah pripeljejo v dolino, kjer pa jo uporabljajo kot pitno.

Nova koča je bila postavljena izredno hitro (v 6 mesecih), saj so jo sestavljali kot montažno hišo. Za namen gradnje so morali do vrha gore prej obstoječi slabši kolovoz razširiti in utrditi v boljšo cesto. Pri gradnji so uporabili okolju prijazne materiale, uporabili pa so tudi skoraj vse ostanke stare koče.
Pitno vodo pridobivajo iz deževnice, ki jo preko filtrov in UV dezinfekcijskega postopka vodijo v velike hranilne cisterne. Z vodo morajo varčevati, saj zadnji dež pade oktobra, nato pa na gori do aprila vladajo snežne razmere. Za splakovanje stranišč je porabijo izredno malo, saj ob pritisku na gumb stranišče sprazni vakum in le majhna količina vode.
Koča ima sicer vgrajen sistem ogrevanja na drva, vendar ga zaenkrat tudi v zimskem času še ni bilo potrebno uporabiti. Zadostujejo dobra izolacija, izkoriščanje sončne lege, prezračevanje in pa prisotnost ljudi, ki vsi proizvajajo toploto.

Odpadna voda iz stranišč in kuhinje se zbira v biološki čistilni napravi. Lovilec maščob ujame olja iz kuhinje, vsi trdni delci pa se usedejo v usedalniku, ki ga je občasno potrebno prazniti. Preostala voda se očisti med zadrževanjem okoli kroglic z veliko površino, kjer bakterije razgradijo organsko snov. Nato voda steče še skozi fazo UV dezinfekcije, ki uniči morebitne patogene mikrobe. Tako obdelana voda je še vedno bogata z dušikom in fosforjem, kar na vodovarstvenih območjih in območjih v bližini vodnih teles predstavlja grožnjo onesnaženja. Zato so na Dobraču cev iztoka iz čistilne naprave speljali daleč stran od koče na rob pobočja, od koder podzemne povezave zajetij pitne vode v dolini ne dosežejo več. Čistilna naprava ima zmogljivost 300 PE, torej dnevno lahko predela odpadno vodo, ki jo proizvede 300 ljudi. Med vikendi lahko število obiskovalcev krepko preseže to število, zato imajo zgrajene tudi velike zadrževalne bazene, kjer se odpadna voda zbira in nato očisti med tednom.

Velik del površine koče je pokrit s sončnimi paneli. Koča na ta način sicer proizvede veliko energije, še vedno pa ne dovolj za svoje potrebe, zato je priključena tudi na električno omrežje.

Koča je na vseh udeležencih pustila velik vtis, predvsem zaradi premišljenosti gradnje in napredne tehnologije. Cela klet je polna cistern, filtrov, cevi, kompresorjev in ostalih raznoraznih »mašin«. V zgornjih prostorih pa vlada popolno nasprotje - topel les in ogromna okna, ki so razkrivala razgled na gore skoraj na vse strani neba. Dobili smo kar nekaj idej, kako bi lahko nekaj tehnoloških rešitev uporabili tudi na naših kočah. Pri primerjavah pa je potrebno upoštevati, da ima Dobrač do koče zgrajeno cesto, žičnico, da je koča priključena na električno omrežje in da je povprečno število obiskovalcev 300 na dan, saj leži v neposredni bližini Beljaka.

Poleg izvrstne predstavitve Günterja, ki smo ga še med kosilom nadlegovali z vprašanji, smo se predstavniki planinskih društev in Planinske zveze spoznali tudi med seboj, delili ideje, nasvete in vizije. Na ta način bomo bolje sodelovali in preuredili naše koče v čim bolj okolju prijazne koče. Vikend je bil zelo uspešen, Gospodarska komisija PZS pa si za idejo in organizacijo zasluži vse pohvale.

Tina Leskošek
Foto Aleš Glavnik

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 44167

Novosti