znotraj Planinske zveze Slovenije nista (več) dovoljeni = sklep 49. redne seje P UO PZS
Navodilo organom in funkcionarjem PZS ter Strokovni službi PZS
- v uradni pisni komunikaciji znotraj PZS (med posameznimi organi, komisijami, odbori) in navzven, tudi do planinskih društev in MDO-jev,
- v strokovni literaturi natisnjeni v Založbi PZS, posebej ne v vzgojni,
- v programih usposabljanja, strokovni literaturi, ki se uporablja pri usposabljanju in ne v načrtih usposabljanja, razpisih, različnih postopkih ali poročanjih o usposabljanju,
- v razpisnih gradivih, ki jih pripravljajo posamezne dejavnosti ali SS PZS in ne v internih razpisih, ki jih pripravljajo posamezne komisije ali odbori UO PZS,
- v glasilnih PZS (Obvestila PZS in Planinski vestnik), razen v primerih, ko gre za brezplačne avtorske prispevke, ki so v skladu z programsko zasnovo in uredniško politiko,
- in v kakršnikoli obliki na spletnih straneh PZS ali podstraneh posameznih komisij in odborov.
Za spoštovanje tega sklepa so odgovorni vsi funkcionarji PZS, vključno s člani predsedstva UO PZS, načelniki komisij, vodje odborov in občasnih delovnih teles, uredniki, administratorji spletnih strani, vodje tečajev in inštruktorji ter predavatelji znotraj in zunaj PZS (zunanji se lahko angažirajo le, če spoštujejo ta sklep).
Posebej so za izvajanje sklepa odgovorni tudi generalni sekretar PZS in posamezni strokovni delavci, ki morajo preprečiti vsakršno nastanjaje, razmnoževanje, razpošiljanje, objavljanje ali arhiviranje takih gradiv na stroške ali v organizaciji PZS, ki so v nasprotju s citiranimi sklepi Skupščine PZS in tem ugotovitvenim sklepom. Vsa morebitna obstoječa pisna gradiva, ki so v nasprotji s tem sklepom, se takoj umaknejo iz uporabe ali spretnih strani PZS in podstrani komisij in odborov.
To je bistvo "okrožnice", ki jo je PZS razposlala (kot PDF dokument) svojim sodelavcem. Na spletnih straneh PZS ni objavljena, zato smo jo priključili tej naši objavi.
V nadaljevanju je njena (uvodna utemeljitev):
Ponavljajoče se kršitve Vodil pri delu PZS in PD ter Statuta PZS
Predsedstvo UO PZS je dne 22. oktobra 2008, na svoji 49. seji med drugim obravnavalo tudi stanje nenehnih in ponavljajočih se kršitev Vodil o delu Planinske zveze Slovenije, sprejetih na seji Skupščine PZS v Ljubljani, 23. oktobra 1999 ter Statuta PZS, spremenjenega in dopolnjenega na seji Skupščine PZS, v Ilirski Bistrici 19. maja 2007.
Čeprav je v citiranih VODILIH PRI DELU PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN PLANINSKIH DRUŠTEV, sprejetih s sklepom Skupščine PZS, dne 23. oktobra 1999: »Delegati Skupščine Planinske zveze Slovenije sprejemamo Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev«, v 3. poglavju zapisano:
»3. PLANINSKA ORGANIZACIJA – MOST MED INTERESI LJUDI IN GORSKIM PROSTOROM
Naši predniki so ustanovili Slovensko planinsko društvo, da bi ohranili “slovensko lice slovenskim goram”. S tem so že na samem začetku začrtali vlogo in položaj slovenske planinske organizacije v družbi. Le-ta je vseskozi bolj ali manj uspešno usklajevala interese, povezane z gorskim prostorom, in skrbela za visokogorski svet…….. , v nadaljevanju pa:
Slovenski jezik je bogat s pojmi, ki označujejo obiskovalce gora (planinec, gornik, hribolazec, plezalec, alpinist ...), njih uporaba pa je odvisna od krajevnih značilnosti. V vsakdanjem jeziku je uveljavljena beseda planinski, ki opredeljuje naše početje v gorah z vsemi svojimi izvedenkami. Več kot stoletno izročilo in raba v besednih zvezah, kot npr. slovensko planinsko društvo in mnoga planinska društva ter Planinski vestnik, ki več kot sto let širijo planinstvo, nas zavezujejo, da ohranjamo planinstvo kot besedno rabo za naše početje. S tem se na najbolj izviren način držimo naših korenin in ohranjamo “slovensko lice slovenskim goram¹
.
Pri tem pa ne nasprotujemo tistim planincem, ki svoja početja v gorah poskušajo imenovati drugače predvsem z namenom, da pokažejo, da je njihovo doživljanje gora pač način njihovega življenja. S tem največkrat želijo tudi izraziti razlike v zahtevnosti svojih ciljev od ciljev množic, ki običajno ostajajo na nižjih vrhovih in položnejših poteh (avant-turisti, alpinisti/šodrovci, planinci/gorniki). Taki pojavi v organizaciji pričajo, da je planinstvo ponovno pred kvalitetnim razvojnim skokom, ki ga mora organizacija tankočutno zasledovati in podpirati(2).
in je bilo z že omenjenimi spremembami in dopolnitvami Statuta PZS, sprejetimi v Ilirski Bistrici, ko je bila iz krovnega dokumenta črtana beseda »gornik« z vsemi njenimi slovničnimi izpeljankami, tako stališče ponovno potrjeno, smo še vedno priča nespoštovanju teh dveh sklepov najvišjega organa Planinske zveze Slovenije (Skupščine PZS).
Da bi se posamezniki, funkcionarji in posamezni organi znotraj Planinske zveze Slovenije zavedli korenin slovenskega planinstva, poudarjenih tudi z lanskoletno uvedbo kratice »SPD« (Slovensko planinsko društvo) v znak in prapor Planinske zveze Slovenije za razpoznavnost naše stanovske najbolj tradicionalne društvene planinske organizacije z izjemno bogato kulturno dediščino, ki smo jo dolžni varovati, ohranjati in spoštovati, hkrati pa ne prizadeli kakšno od sorodnih nevladnih organizacij, je P UO PZS, da bi uveljavilo citirane sklepe in stališča Skupščine PZS in zaščitilo več kot 115 letno tradicijo planinstva na slovenskem, na svoji 49. redni seji, dne 22. oktobra 2008, seji sprejelo naslednji s k l e p : - glej uvodni del.
¹ V poševnem tisku je citat dr. Matjaža Kmecla, ki je bil zaprošen za strokovno pomoč in presojo pri nastajanju Vodil pri delu PZS in PD.
² To pa je prispevek takratnega člana KVIZ PZS, velikega strokovnjaka s področja planinstva in publicista Bojana Pollaka ter tudi člana takratne delovne skupina za pripravo Vodil pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, v sestavi Andrej Brvar, mag. Franjo Krpač, Jože Melanšek, Borut Peršolja, Bojan Pollak, Bogdan Seliger, Rudolf Skobe, mag. Martin Šolar in Adi Vidmajer, imenovana na 3. seji Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, dne 2. oktobra. 1998.