Primorski dnevnik: V novo predavateljsko sezono SPDT; Dom na Matajure ostaja čez zimo odprt,...
V novo predavateljsko sezono SPDT
Zavrtelo se je kolo časa in spet smo na pragu zime. Za nami so razna poletna, vremensko pogojena bolj ali manj uspela potepanja po planinskih poteh in vrhovih. Napočil je čas za obujanje spominov na doživetja in dogodivščine pri odkrivanju in spoznavanju gorskih naravnih lepot, čas za novo društveno predavateljsko sezono. Za uvod v nov niz predavanj je SPDT povabilo v goste znanega gornika in alpinista Jožo Miheliča, ki se bo tržaškim planincem in alpinistom predstavil s predavanjem, ki nosi naslov »Etika obiskovanja gorske narave«, nastalo v okviru slovensko-italijanskega projekta z nazivom Julius Kugy. V izredno zanimivem predavanju, ki sloni na dolgoletnem ustvarjanju bogatega izbora izrednih fotografskih posnetkov, predstavlja avtor bistvene posebnosti Vzhodnih Julijcev in Karavank v vseh letnih časih, njihove gorske skupine, pomembne vrhove, doline in tekoče vode, rastlinski in živalski svet ter kulturno krajino in človeka v njej. Joža Mihelič je v svoje doživljanje gora vključil še prikaz, z bratom Tinetom opravljenih najlepših prvenstvenih plezalnih smeri, kar namenja predvsem alpinistom, v obsežnem delu predavanja pa prikazuje tudi visokogorsko turno smučanje, ki bo zanimalo zlasti smučarje. Na Miheličevo predavanje vabi SPDT tudi vse svoje člane planince in prijatelje, ljubitelje gora. Mihelič bo o svojih planinskih izkušnjah, razmišljanjih in pogledih govoril tržaški planinski publiki v petek, 29. novembra, v predavalnici ZKB na Opčinah z začetkom ob 20.30.
Dom na Matajure ostaja čez zimo odprt
Na matajurskih strminah je zima pred vrati. S prihodnjim vikendom se bo na gori nad Benečijo pričela zimska sezona. Koča Pelizzo (1325 m) s katero upravlja CAl bo s prihodnjim vikendom zaprta. Vrata koče bodo ostala zaprta vse do velike noči.
Dom na Matajure (1545 m), pa je odprt čez celo leto. Koča Planinske družine Benečija (PDB) bo tudi v zimskih mesecih obratovala vsako nedeljo ob katerem koli vremenu (dež, snežni metež, megla, veter itd.). V planinski koči Dom na Matajure je mimoidočim vedno zagotovljen topel obrok, nasmeh in topel kotiček. Ob pričakovanju na prvo pošiljko snega, je skupina dvajsetih članov in prijateljev PDB izvedla manjšo delavno akcijo na Matjurju. Prostovoljci, so na svojih plečih, od parkirišča pred kočo Pelizzo do Doma na Matajure pritovorili veliko zalogo hrane, kot tudi nekaj gradbenega materiala za preureditev vhodnega podstreška.
Občina Sovodnja bo čez zimo zagotovila, da bo cesta do vasi Matajur - Montemaggiore (1020 m) splužena in prevozna tudi po obilnem sneženju. V vasi Matajur bo v zimskih mesecih obratovala gostilna v kateri se bo mogoče okrepčati po povratku iz vrha Matajurja (1641 m).
SPDT in PDB v Ljubljani
V četrtek, 24. oktobra je v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Planinstvo kot vez z domovino«. Srečanje, v priredbi Planinske zveze Slovenije je bilo namenjeno predstavitvi začetka planinske dejavnosti na Slovenskem. Obenem, pa spoznavanju domovine, ravno preko planinske dejavnosti. Na okrogli mizi so se predstavila tudi posamezna slovenska planinska društva, ki delujejo izven matične države. Okrogle mize sta se udeležili tudi Marinka Pertot predsednica Slovenskega planinskega društva Trst in Luisa Battistig predsednica Planinske družine Benečija.
Geološki izlet v okolici Medvedjaka
V nedeljo, 17. novembra 2013, je SPDT priredilo geološki izlet od Fernetičev preko Medvedjaka do Poklona s povratkom na Fernetiče. Izlet je bil sicer načrtovan za spomladanski čas, vendar ga je tedaj obilno deževje preprečilo. To nedeljo pa je bilo vreme izredno lepo, vedro in jesensko toplo. Geološki izvedenec, gospod Paolo Sossi, nas je letos popeljal po gričevju vzdolž italijansko-slovenske meje na Medvedjak, mimo kamnolomov na Poklonu ter nazaj po kraški gmajni do Fernetičev.
Po krajši geološki razlagi o kamninah, ki tvorijo ta del tržaške pokrajine, se je skupina 24 planincev napotila po cesti v smeri Medvedjaka. Kmalu smo zavili s ceste na stezo in prispeli do pečine, ene od sledi pretoka vode v kraških globinah, ki se od Škocjanskih jam vije do izvira Timave. Ob počasnem vzpenjanju proti Medvedjaku smo občudovali kraške pojave in spodaj ležeče podolje. Pot nas je nato vodila po brezstropni jami (strop in stene jame je odpravila erozija), kjer smo stopali po kalcitni sigi (sestavini kapnikov) in prišli do ostankov malega kamnoloma, kjer je človek sigo ekonomsko izkoriščal. Z vrha Medvedjaka smo občudovali krasen razgled na morje in na bližnje visoke kraške planote, Nanos, Vremščico, Slavnik. Sledil je sestop v smeri Poklona. Med sestopom smo si ogledali kamnolome in v kamninah okamenelo favno (n.pr. ostanke nekdanjih školjk podobnih Jakobovim pokrivačam) staro 85 milijonov let. V enem od zapuščenih kamnolomov smo videli tudi ostanke nekdanje tehnike pridobivanja kamna v gospodarske namene (lomlenje, žično rezanje, (kunjerev) ter se seznanili s tektoniko, geološko vedo ki preučuje zgradbo zemeljske skorje. Po prestopu ceste Fernetiči - Repentabor, smo se vrnili po stari poti, ki je nekoč povezovala ta dva zaselka in po gmajni občudovali morfološke značilnosti Krasa. Pot nas je vodila še po slikoviti ravnici posejani s hrasti, ki rastejo na tleh bogatih z obilno rdečo prstjo. Po ogledu zadnje pečine smo se spet vrnili na Fernetiče. Za izčrpno strokovno razlago smo se zahvalili g. Paolu Sossiju z željo, da se naslednje leto spet vidimo na zanimivem geološkem izletu. (SR)