Amerika pri nas. Andrej Stritar / Koči vdihnejo dušo. Oskrbniki planinskih koč. Marjan Bradeško / Dušan Podbevšek. Tone Škarja / Ampak kdo je potem spil tisto kavo? Zanimivosti in mnenja Tadeja Goloba. Mire Steinbuch
Vsebina - Članki
UVODNIK
Amerika pri nas! Andrej Stritar
TEMA MESECA
Koči vdihnejo dušo. Oskrbniki planinskih koč. Marjan Bradeško
Ljudje so izgubili stik z naravo. Pogovor z Erikom Cudrom, oskrbnikom koče na Mangartskem sedlu. Vladimir Habjan
Preprosto Fika. Svojevrsten oskrbnik koče na Smrekovcu. Marta Krejan
"Otroci so najhvaležnejši obiskovalci" Pogovor z oskrbnikoma Koče na Klemenči jami. Manca Čujež
Najboljša reklama je, da dobro delaš. Pogovor z Markom Čufarjem, oskrbnikom Koče na Gozdu. Vladimir Habjan
Ni več tistega pravega veselja. Oskrbnica Nada z Erjavčeve koče na Vršiču. Irena Mušič Habjan
Očiščenje. Spomin na Andreja Karničarja. Borut Mencinger
ALPINISTI VETERANI
Pravi gospodje šele po 90. letu. 29. srečanje alpinistov veteranov na Vršiču. Irena Mušič Habjan
Smo neuničljivi. Pogovor s predsednikom alpinistov veteranov Francetom Zupanom. Vladimir Habjan
SLOVENSKI HIMALAJSKI ZAČETKI
Bili so prvi. Mineva 50 let od prve jugoslovanske oziroma slovenske odprave v Himalajo. Miro Štebe
GORNIŠKO STEZOSLEDSTVO
In vendarle smo jih našli. Končno po Semidah dai Agnei. Andrej Stritar
HUMORESKA
Smrčati prepovedano! Tegobe izvajalcev in poslušalcev na skupnih ležiščih. Peter Muck
Z NAMI NA POT
Lepote Trnovske planote. Od Poldanovca do Čavna. Olga Kolenc
Opisi:
Poldanovec. Olga Kolenc
Mali Golak. Olga Kolenc
Kucelj. Olga Kolenc
Mrzovec. Olga Kolenc
Skupina Treh Cin. Simbol Dolomitov. Bor Šumrada
Opisi:
Velika Cina/Cima Grande di Lavaredo. Bor Šumrada
Zahodna Cina/Cima Ovest. Bor Šumrada
Pot okoli Treh Cin. Bor Šumrada
Monte Paterno/Paternokofel.Bor Šumrada
Tine. Pred šestimi leti je zaspal v naročju svojih gora. Mitja Košir
Dušan Podbevšek - Dule. Kamniški gorski reševalci
Dušan Podbevšek. Tone Škarja
TISOČAKI
Naj praznovanje abrahama navdušene planinke. Franc Temelj
ŠPORTNO PLEZANJE V ITALIJI
Sperlonga. Novoletno plezanje na jugu Italije. Vesna Pavlovič
ALPINIZEM IN LITERATURA
Ampak kdo je potem spil tisto kavo? Zanimivosti in mnenja Tadeja Goloba. Mire Steinbuch
VARSTVO NARAVE
Spimo, ne vstopaj! Prezimovanje netopirjev v jamah. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPNJE IN OPRIMKI
Ledeniška znamenja podnebnih sprememb. Miha Pavšek
ORIENTACIJA V GORAH
Začetna znanja orientiranja v gorah. Blaž Grapar
ALPINISTIČNA TEHNIKA
Nekaj besed o vozlih. Aljaž Anderle, Tadej Debevec
DOBRO JE VEDETI
Kdaj plačamo reševanje v gorah? Vladimir Habjan
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
IZ DEJAVNOSTI PZS
PLANINSKA ORGANIZACIJA
UVODNIK
Amerika pri nas!
Se spomnite zgodbic o astronomskih odškodninah, ki jih posamezniki iztožijo v ZDA zaradi kakšne ”krivice”? Recimo o tistem, ki mu je družba McDonalds morala plačati nekaj sto milijonov dolarjev zato, ker se je opekel s skodelico kave. Družba da je kriva, ker ga ni opozorila, da se lahko s kavo opeče! Amerika ni daleč, take reči se že dogajajo tudi pri nas. Oktobra je slovenska vlada, ne da bi mediji to sploh opazili, odobrila izplačilo 26.000 € kot poravnavo za škodo, ki naj bi jo država povzročila posamezniku.
Leta 2003 je imela neka sprehajalka na stezi med Fieso in Pacugom veliko smolo in ji je na nogo priletel kamen, ki se je odkrušil iz klifa. Poškodbe so bile tako hude, da je ostala brez prstov na nogi, bila dolgo na bolniški in ostala delni invalid. Vsekakor izredna smola in izredno žalostna zgodba. Gospa je za svoje trpljenje skušala najti krivca. Sodišče je ugotovilo, da se je nesreča zgodila v priobalnem pasu, ki je javno dobro in ga upravlja država. Država pa da je ravnala malomarno, ker ni poskrbela za varnost sprehajalcev. Še opozorilnega napisa, da je tam nevarno, ni postavila. Zato je država kriva in je morala plačati.
Da ne bo pomote: nesrečni žrtvi privoščim vsak evro, saj ji odškodnina vsaj malo poplača trpljenje in spremenjeno življenje. Toda, mar je nujno tako pomoč nuditi na tak način? Mar ne bi bilo bolj smiselno vpeljati neke vrste zavarovanja, ki bi jo izplačevali žrtvam dogodkov, ki se zgodijo tako rekoč ”po volji boga”? Če se tovrstna praksa iskanja krivcev za vsak dogodek nadaljuje, lahko postane naše življenje zelo neprijetno in omejeno.
Tokrat je odškodnino plačala država, tj. mi vsi, kar nikogar prav močno osebno ne zaboli.
Če pa to postane stalna praksa, bo kmalu podobno odškodnino moral plačati tudi privatni lastnik kakega klanca, pod katerim se bo znašel nesrečnež, na katerega bo padel kamen. Padajoče kamenje pa ni edina nevarnost, ki nas lahko doleti ”po božji volji”. Na nas lahko pade veja, ki jo polomi veter, lahko nas piči osa, lahko nam spodrsne na poti, lahko nas celo zadane strela z neba. Bo za vse to kriv lastnik terena, ki nas ni opozoril? Seveda se bo tak lastnik takoj po tem, ko bo moral plačati odškodnino, obnašal zelo racionalno: ogradil bo svoje posestvo in tako preprečil prihod kogar koli, ki bi se mu lahko kaj zgodilo. Brez obotavljanja mu bodo sledili sosedje in kmalu bomo še bolj podobni ZDA: vsepovsod bo pisalo ”Privatno posestvo, prehod prepovedan!”.
Pomislimo na naše gore. Če gremo plezat v stene, pa na nas pade kamen, mar bomo lahko od lastnika stene, države ali privatnika, iztožili odškodnino? Za vsako našo planinsko pot skrbi eno od naših planinskih društev. Mar bodo tamkajšnji prostovoljci, ki nam vsem pomagajo obiskati lepe gorske kotičke po svojih poteh, krivi, če bo na nas padel kamen? Če se bodo stvari tako razvijale, potem se bodo planinska društva eno za drugim odpovedovala svojim potem in jih bo vedno manj. No, saj bi s tem postale gore še bolj prvinske in privlačne za ljubitelje brezpotij, kakršen sem jaz. Pa vendar …
Preden sem tole napisal, sem se pogovarjal z več pravniki. Sploh me niso razumeli, vse se jim je zdelo prav, saj imamo vendar tako družbeno ureditev in tako zakonodajo. Zagotovo res, toda mar nas res mora sistem kar naprej prepričevati, da smo neodgovorna, nespametna in nesposobna bitja, za katera mora vedno nekdo skrbeti in nikoli ne odgovarjamo sami zase? Je res tako zmotno pričakovati, da bo vsak posameznik vedel, da se z vročo kavo lahko opeče, da iz krušljive stene lahko prileti kamen, da se ob močnem vetru lahko odlomi veja, da nas lahko piči osa in da imamo lahko celo tako smolo, da na nas pade meteor!? V kaj se spreminjajo naše vrednote, katere postajajo prevladujoče? Je to še en primer prevlade osebnih koristi nad našim skupnim dobrim?
Odgovorov nimam, zato pa sem tole napisal. In morda opozoril prijatelje, ljubitelje gora, na potencialno nevarnost, ki se tiho krade v deželo.