Janez Pikon: Bohinjci imamo pet Voglov, najmogočnejši med vsemi je Plaski Vogel. Gora se nahaja na južnem robu zahodnega grebena nad Dolino Sedmerih jezer, ki z Lepo špico in številnimi vrhovi sestavlja dolg greben pred Škrbino in Travnikom. 
Pohod na Plaski Vogel (2348 m) organiziramo v okviru praznika Občine Bohinj in BPP (Bohinjska Planinska Pot) po prostranem brezpotju Zgornje Komne. Gora po videzu, višini in pomenu spada med gorske odličnjake, po številu obiskovalcev pa med samotarje. Splezati na Plaski Vogel pomeni pustolovščino, ki v Bohinju nima primere. Pristop na goro je bolj naporen, kot zahteven, predvsem pa ga je treba najprej najti. Oddaljena in brezpotna gora je obdana s skritimi in rušjem posejanimi nižjimi vrhovi zahodno ob Gladkem laštu (2100 m) in vzhodno pod Skodlico (1991 m) na Zgornji Komni. Od Koče pri Triglavskih jezerih (1685 m) začnemo pot na mogočno goro, kjer se nad planino Lopučnico (1550 m), dolgo potepanje po brezpotnem prostranstvu Zgornje Komne šele začne.
V smeri poti na Komno (1520 m) prispemo na planino Lopučnica in se zahodno povzpnemo iz smeri proti sedlu Velika vrata (1924 m). Pred manjšim vrhom Skodlica (1919 m), ko markirana pot močno zavije jugozahodno, nadaljujemo severno po brezpotju (kamniti možic), z rušjem poraščenem kraškem svetu, tudi visokimi travami, mimo kraških blodnjakov nadaljujemo višje in zahodno ob Gladkem laštu na predel Konte pod že dobro vidnim vrhovom Glava za bajto (2131 m), Čelo (2228 m), Vršac (2236 m) in Škrbina (2171 m) s Travnikom (2256 m) v ozadju, ki sestavljajo greben že vzhodno nad Travniško dolino in planine za Skalo (1510 m). Skalnatih laštov je tu okrog nas vse polno, zaneseno hodimo po njih in občudujemo mojstrstvo večnega kiparja vode, ki je dolga tisočletja brusila in oblikovala to skalovje Zgornje Komne. Še posebej izrazito zbrušeno kamenino sestavlja vrh Glatki lašt, zahodno je vse bolj vidna gora Čelo. Vzhodno ob predelu Pri bajti in Konte dosežemo zatrep Plaskega Vogla, se po njem zahodno povzpnemo do zadnjega, vzhodnega vidnega korita na greben gore, ter vzhodno ob in na greben do našega cilja, ki nas pričaka z megleno kapo na svojem temenu.
Dobra volja in zasluženi gorniški praznik izbrancev s krajšim počitkom in meglenim razgledovanjem po okoliških gorah, ter našimi izkušnjami ocenimo, da bo najbolj primerno čim prej vrniti se nazaj po grebenu do začetnega korita v zatrep gore. Zahodno pod Gladkim laštom in vzhodno pod Skodlico se spustimo po brezpotju z vidnimi redkimi možici, ki vodijo do markirane poti vzhodno v smeri planine Lopučnice in zahodno na Velika vrata, ter planine Za Skalo (1510 m).
Krajši postanek na planini Lopučnica in že nadaljujemo v smeri planine Kal (1565 m), planine Razor (1558 m) do Komne, ter nižje do Doma pri Savici (655 m), kjer strnemo vtise današnje, kar precej naporne poti.
Janez Pikon