Pozdravljeni,

še pod vtisom torkovega odličnega predavanja+filma "Manj je več" Tanje in Andreja Grmovška pišem naslednje vrstice.. (in se obenem vnaprej opravičujem vsem, ki jim bo branje povišalo pritisk - sicer pa veljamo planinci za zdrave in klene ljudi tako, da pri tem ne bi smelo biti večjih - zdravstvenih - težav..).

Torej, v duhu vseh planinskih okoljevarstvenih prispevkov, komentarjev in mnenj "razsutih" po PV, po teh spletnih straneh in še kje dajem naslednjo pobudo: ker več kot očitno planinci in ostali, ki nam je kaj mar za svet okoli nas nimamo prav nobenega vpliva ne moči ustaviti posegov "drugih" v planinskem svetu - pri tem mislim na gradnjo raznih gozdih vlak in "gozdnih vlak" ter izvedbo drugih stavb in objektov menim, da so edino, kar lahko "kontroliramo" in "urejujemo" naši lastni - torej planinski - "posegi".

Da ne dolgovezim preveč. Predlagam, da se napovedan transport "dela material, ki bi ga morali spraviti v dolino" razširi na prav ves material - torej da se bivša koča v celoti odstrani. Eventuelno se na tem mestu postavi bivak, to pa je tudi vse. Naj zima, ki je (skoraj) za nami, predstavlja začetek "čiščenja". Naravnega in našega lastnega, človeškega.

Lep planinski pozdrav vsem,

Marko Renčelj

p.s. Da, pričakujem tudi, da me bo Komisija za varstvo gorske narave pri PZS v mojih stališčih brezpogojno - in v celoti - podprla!

Zanimivo, da zaradi velikih količin snega koče niso dostopne, da bi lahko preverili stanje in ocenili škodo. Obenem pa ljudje po gorah opravijo številne ture, tako peš, kot tudi na smučeh. O tem lahko na veliko tudi beremo na spletu, najdemo po forumih, v poročilih raznih društev, odsekov, posameznikov... Primerno opremljeni, ob upoštevanju trenutnih razmer, vremena in podobno. Tako kot pač hodijo v gore pravi gorniki. In med njimi očitno ni takšnih, ki bi jih morale zanimati (njihove) koče, da bi preverili stanje in ocenili morebitno škodo. Torej zgleda, da je na planinskih društvih in na PZS malo takšnih, ki bi bili sposobni hoditi v gore. To pa že malo skrbi. Razmere so pač takšne, kot ponekod v Alpah vso leto in tam ljudje na veliko hodijo, ko je vreme in so razmere primerne. In pri nas je bilo zdaj za razne ture menda zelo dobro, tako sem namreč dobil informacije od tistih, ki so bili v visokogorju.

Tole zadnje pa ni vredno mojega komentarja.

Čeprav se kot ponavadi odmikamo od osnovne teme pa vseeno mislim, da je vse to zakrivil novinar Blaž Račič, ki je slabo povzel izjave našega predsednika, mogoče zgodbo malo po svoje prikrojil, določene zadeve pa si je preprosto kar izmislil. Navaja se podatek, da gre za 10 miljonsko škodo na planinskih postojankah, poškodovane naj bi bile takorekoč vse po malem, v isti sapi pa podatek, da do vseh še ni mogoč dostop. Lari fari, je ni koče, ki bi ne bi dostopna, je pa res, da je ponekod zaradi obilice snega težko pregledati vse objekte do potankosti. Sam sem v tej zimi obiskal obe naši postojanki že dvakrat, ena je celo na 4. mestu po nadomorski višini, po prvih ugotovitvah na zunaj ni nič poškodovano, bomo pa videli kaj bo, ko skopni sneg na vzhodni strani strehe. Mislim, da so vseh društvih, ki upravljajo s kočami vestni gospodarji in so na tekočem s stanjem njihovih objektov. Sicer pa me čudi, ker dejansko razen Tržaške koče ni bilo še nikjer objavljeno (ali pa sem spregledal), da je poškodovana še kakšna koča, niti PZS tovrstnih podatkov ni uradno zbirala. Seveda so lahko trenutno samo sumi na poškodbe. Se pa strinjam, da bo veliko dela na poteh, kjer bo sneg ležal še dolgo v poletje in se dejansko do poznega poletja, ko bo sneg skopnel ne bo dalo dejansko nič narediti. In če lahko podam opozorilo v stilu našega predsednika, potem se bi glasilo takole. Opozarjam, da bo na določenih poteh še dolgo ležal sneg, zato je zelo nevarno za zdrs s poti in vsakršen obisk visokogorja v celoti odsvetujem vse dokler ne skopni zadnji sneg.

Pa srečno vsem, ki zahajajo v gore in se ne zadržujejo samo po planinah sredogorja.

Velika škoda za kočo, nisem si mislil, da jo lahko tudi tam podre plaz. Ali je šlo za piš pred plazom?

"Ekar opozarja, da je zaradi nevarnosti snežnih plazov obisk visokogorja zelo nevaren in ga odsvetuje." KAKŠNA BEDARIJA in posploševanje!

Najbolje da zgradijo 100 let staro kamnito kočo in jo takoj ob otvoritvi razglasijo za kulturno dediščino, pa bo mir.

- klesance dobijo zastonj pri Morbegni

Pa še komentar/predlogi z vidika lavinske stroke na osnovi na teh straneh videnega in prebranega (morda si uspem ogledati prizorišče med prazniki...):

- Predhodni sn. plazovi so zapolnili/zgladili neravnine JZ za pl. kočo do te mere, da so odprli pot enemu ali več pršnim plazovom. Sicer pa za tovrstne plazove ni ovir, saj gredo v večji meri "po zraku" in to z veliko hitrostjo. Pri čemer gre pred njimi udarni val...verjetno je prav tak odnesel nesrečni del koče. Očitno pa je šlo za 50 do 100 letni plaz, a je treba poudariti, da se to ni zgodilo prvič- ...prvotno kočo Rifugio Napoleone Cozzi, ki so jo zgradili Italijani 14. septembra 1930, je leta 1951 (1950/51 je bila najbolj snežna zima v visokogorju v zadnjih 100 letih) prav tako porušil snežni plaz. Novo kočo so postavili nekoliko višje in odprli 26. julija 1953. Prenovljeno in povečano so odprli 19. avgusta 1973...(Wikipedija)

Moja razmišljanja glede reševanja, in nič več, da ne bo pomote, torej variante rešitve (pri katerih pa tudi ne bo đšlo brez stroke in seveda ali žal, tudi politike):

- obnovitev koče na istem mestu bi zahtevala protilavinske objekte, kar je nesprejemljivo, saj gre za osrčje in (v resnici) nedotakljiv del TNP; morda bi prišla v poštev postavitev nove koče na isti lokaciji z usmerjenostjo podolžne osi proti plazovitemu pobočju, s katerega je prišel plaz (kritična ožja stran koče se ojača oz. naredi v v obliki cepilnega klina/v CH so tako rešili eno od cerkva...),

- prestavitev koče na novo, bližnjo lokacijo ali zgraditev novega sodobnega bivaka (hja, tu bo potrebno rešiti še veliko vprašanj, tudi temeljnega ali je to dopustno - TNP);

- opustitev koče (revolucionarna, a ne "neizvedljiva" ideja);

- Morbegna kot nadomestna gradnja (joj, zdaj boste pa šli eni pokonci...);

Pa lep plan.-gorn. pozdrav,

Miha Pavšek

Res je, desetletja testirajo, ali je neka postavitev v gorah varna pred plazovi, vetrovi, strelami, poplavami (ha,ha), zemeljskimi plazovi (hm, mogoče) pa še kaj (pred ljudmi, na žalost), pred bolhami, ušmi, pred cestami do nje in motorizacijo... ali ne.

Primer Koče na Prehodavcih se je pokazal kot dober. Še posebej modra je bila odločitev za postavitev gobice, zimske sobe, precej dvignjene nad tla.

Na drugi strani, v Krmi, je spodnesel plaz s Kurice komaj obnovljeno pastirsko kočo, ki je dolgo (ne vem koliko časa) bila varna pred njim (res pa blizu roba plazišča).

Koča na Doliču je tudi izgledala varna, morda je res bil samo piš (kar težko verjamem). Od koče lahko takoj vstopiš v strmino, po kateri prideš na greben proti vrhu vzhodne glave Kanjavca, tudi pozimi, skozi škrbino malo pod vrhom ali pa nižje, tudi na greben, v smeri proti Hribaricam.

Doslej je izgledalo, da je koča dovolj stran...Stran proti Triglavu pa je prekratka, čeprav zelo strma, da bi bila nevarna.

Mogoče jo bo treba premakniti še bolj na rob Doliča (veter?), pa malo v smeri proti Triglavu.

Lahko je manjša, a z boljšo, bistveno večjo zimsko sobo pa dvignjeno (ne tako, da je spodnja polovica vrat primrznila, druge polovice se pa tudi ni dalo odpreti in smo s svetilkami smučali nazaj na Velo polje prespat). Lega je odlična za Trentarske, Bohinjske smeri, s Plemenic pa Triglava, saj z Doliča vodi najlažja, najmanj izpostavljena smer na Triglav.

Škoda bi jo bilo opustiti. Ima zelo strateško lego za vsakovrstne obiskovalce Triglavskega kraljestva in razbremeni ostale koče. Tudi zahtevna pot okoli Kanjavca s severa gre od tam in na katero se je treba primerno pripraviti. Ne podpiram pa gradnje Morbegne, više gor, o kateri se govori (ali kaj več?).

Lepo, da se malo spoznamo in medias res. Kar se mene tiče, nisem na Doliču nikoli prespal, niti takrat, kot opisano zgoraj, na turnem smuku v zimski in kočo lahko pogrešam. Tako, da se lahko strinjam tudi z opustitvijo. Tudi kamnite, ha,ha. Prehodavci, Velo polje, Sedmera so bili vedno dovolj za smuk s Kanjavca pa tudi za prečenja Triglava poleti.

Enkrat, sicer s številnejšo družbo iz foha, smo prespali na Prehodavcih in ker ni in ni šlo spanje na tleh, kot ribe v konzervi, sem šel spat med podboje vrat. Ne prej, ne kasneje ne hodim po božjih poteh takrat, ko so polne. Drenjanja imamo v mestih dovolj.

Toda, ob primernih informacijah lahko v sezoni Dolič lepo razbremeni druge koče.

O »neokrnjeni« naravi pa toliko, da je vseeno kje je, v TNP ali izven, pomembno je, da jo ohranjamo. Delamo namreč povsod obratno, brez potrebe. Pojem neokrnjene narave je preveč izmuzljiv, da bi ga uporabljal. Jaz ga ne, pa nisem okoljevarstvenik niti naravovarstvenik, samo državljan z zavestjo.

Kaj bo pridobila »neokrnjena« narava? Kaj je sploh to, vprašam Igorja Jenčiča? Jaz ne vem. Tisti kozorogi, ki se tam nastavljajo. Ja so, četudi niso plašni po predpisih. Cvetje, ja je. Mir, ja, bo večji. Je to že neokrnjena narava?

Poglejmo Triglav in soseščino. Julij, avgust imamo procesije po utrjenih poteh. Pa če dam na vsako stran še 1 mesec. 8 mesecev ima pa narava mir. Vsa tehnika, ki ima kolesa ali verige pa ne spada tja. Ta naredi veliko več škode kot koča, ki je pri miru.

Ob upoštevanju čistega delovanja,seveda, pa brez helikopterjev.

Jaz razlikujem samo med navadno naravo in človekovimi posegi in bivališči in se povsod , ne le v parkih, vprašam o smislu človekovih posegov. To je to.

""definitivno pa hodimo v hribe za zabavo"", s tem se pa definitivno ne strinjam. V hribe smo dolžni hodit zaradi zdravja. V disko se gremo pa zabavat.

Ceste v planine so pa blef (gospodarsko nepotrebne - jih imamo dovolj in preveč) in škoda in ne potreba za kmetovanjem. Kmetovanje že v dolinah ni ekonomsko, zato ga državljani preko proračuna subvencioniramo. Kot subvencioniramo kulturo. Krave lahko hodijo kot so 100 let pred nami. Ne potrebujejo novih cest. Kdor misli samo s kmetovanjem preživeti, nima možnosti. Ceste v planine mu jih ne povečujejo.

Imamo rešitve za tako imenovano podeželje (in mesta, da ne bo pomote), ob ohranjanju narave, a ni ušes. Gremo po poti uničevanja, po kateri je šel zahodni svet, ki pa rine zdaj nazaj, mi pa se nič ne naučimo iz teh napak.

Da ne bo nobene pomote – nič nimam proti novi koči na Doliču; nenazadnje me z njeno zimsko sobo veže nekaj zelo lepih gorniških doživetij.

Je pa po mojem odnos do napovedane novogradnje prvovrsten test ti. ekofarizejstva. Tisti, ki se z besedami tako zelo zavzemate za ohranitev divjine in neokrnjene narave, ki ste tako proti cestam do npr. Svečice ali Vrtaške planine, vi bi sedaj morali prvi povzdigniti glas, in sicer iz naslednjih razlogov:

1. Poškodbe dosedanje koče izgledajo tako hude, da bo treba graditi praktično od temeljev, govori se celo o drugi lokaciji.

2. Napovedana novogradnja ne bo "kar nekje", ampak v najožjem osrčju Triglavskega narodnega parka, dobesedno v njegovi zenici, ki bi jo morali po vašem čuvati bolj kot vse drugo (za primerjavo: Vrtaška planina je na popolni periferiji TNP, Svečica pa sploh izven parka).

3. Visokogorski svet med Kanjavcem in Triglavom je v zelo veliki meri res še neokrnjena narava, edini človekov poseg tam naokoli je bila koča, markacije ter nekaj jeklenic na okoliških poteh in še te spremembe so stare okoli 80 let ali manj. Nasprotno pa je območja planin človek preoblikoval že stoletja, nekatere verjetno celo tisočletje: gozd je bil izkrčen, do planin so bili nadelani kolovozi.

4. Planine so (bile) namenjene gospodarski dejavnosti, domačinom so dajale in še vedno dajejo vsakdanji kruh. V nasprotju s planinami so planinske koče namenjene izključno komoditeti, zabavi ter preživljanju prostega časa meščanov, ki opravljamo dovolj profitno dejavnost, da si tovrstni turizem lahko privoščimo (ne trdim, da je planinstvo luksuz v materialnem smislu, definitivno pa hodimo v hribe za zabavo in ne za preživetje).

5. Opustitev koče na Doliču ne bi pomenila neke silne vrzeli v mreži planinskih koč. Nenazadnje so manj kot dve uri oddaljene tri koče (Prehodavci, Planika, Vodnikov dom), še dve (7. jezera, Pri jezeru) pa tudi nista dosti dalj.

6. Vsi dosedanji primeri posegov v naravo, ki so jim samozvani varstveniki narave znotraj planinskih vrst s silno vnemo nasprotovali, so se praviloma dogajali izven planinske srenje. Nasprotovanje nečemu, česar bodisi ne potrebuješ, bodisi ne razumeš, bodisi te ne zanima, je seveda izjemno lahko. Prav tako se je izjemno lahko sklicevati na pokvarjene politike in/ali nesposobne uradnike, ki da ne znajo stvari spraviti v red, mi (planinci) pa da tako ali tako nimamo pristojnosti. No, sedaj pa smo pred dilemo, ko se moramo sami odločiti, ali nam je ljubša neokrnjena narava ali udobje pod Triglavom. Pri razreševanju te dileme nimamo nobenih "zunanjih sovražnikov", ampak smo sami s seboj…

Zatorej, dragi "okoljevarstveniki": HIC RHODUS, HIC SALTA!

Hja, ne gre drugače. Moram komentirat.

Tu zopet vidimo primer značilnega ustvarjanja panike, kot ga pri nas zadnje čase uspešno izvajajo mediji v stilu: "Jutri bo deževalo ... (uh groza, vesoljni potop!) ... zato je treba skrajna previdnost ... (joj, spet bo treba zelo paziti, tega pa res nisem vedel ... lep dan je uničen ... bla bla bla)".

Kaj ni bilo še ne tako davno nazaj normalno, da pozimi pač zapade sneg? Da ga zapade v dolini manj, v hribih pa dosti več? Kaj ne stoji večina teh planinskih postojank tam še iz časov, ko je bilo snega vsako leto veliko in da je večina zgrajenih takim ekstremnim razmeram primerno? Ali pa se morda motim? Par let je malo manj snega, potem ga eno leto vrže malo več in že slišimo "... da je zima bolj ali manj prizadela skoraj vse planinske postojanke, škodo pa po dosegljivih podatkih ocenjuje na najmanj deset milijonov evrov." (Kakšna ocena je to in na podlagi katerih dosegljivih podatkov?)

Kaj ni normalno, da nič ni večno in je treba stvari pač vzdrževati, tudi naše hiše in stanovanja. Če pa so potrebna redna vzdrževalna dela na vseh planinskih kočah, je pa že celi halo. Pa kaj ni normalno, da se nesreče pač dogajajo? Danes meni, jutri nekomu ali nečemu drugemu (Hazard pojejo: "... življenje ni cvetoče polje ...").

Kaj ni normalno, da je narava in s tem tudi vreme "nepredvidljivo". Pa da ne začnem filozofirati o spremembi kot edini stalnici in kako je vse mogoče. Kot o tem, da je vedno možno, da se plaz sproži tam, kjer se ni še nikoli do sedaj in da je uničena koča, za katero bi se to morda najmanj pričakovalo (govorim na splošno, ne o koči na Doliču).

Mislim ej, kot da smo od včeraj. Kako zlahka se "pozabljajo" (ne nenamerno) normalne stvari, da se manipulira z ljudmi. In kako zlahka se ljudje pustijo zmanipulirati (z redkimi izjemami ... pa ne mislim tukaj sebe, da ne bo pomote). In kako enostavno se je narediti neumnega in pustiti drugim, da rešujejo nastalo paniko.

O tem, kako eni povsem narobe razumejo osnovni namen planinskih postojank in zavetišč (izraz pove vse), pa lahko rečem samo to: Marko BRAVO!

Ja in?

Pojasnilo h drugemu delu komentarju Jake Ortarja: Bil sem vprašam o obisku visokogorja med prvomajskimi prazniki.

Moja izjava in mnenje je bilo: zaradi še veliko snega na "osojah" na severnih in senčnih področjih visokogorja odsvetujem med prvomajskimi prazniki obiske zasneženega visokogorja vsem tistim, ki za to niso zadosti usposobljeni. Svetujem tudi naj se v tem prehodnem spomladanskem času več obiskuje nizko gorje in sredogorje, kjer ni večjih nevarnosti padajočega kamenja, podorov ali plazov, ni tolike nevarnosti zdrsov ... Vendar moramo biti tudi tu pozorni in spoštovati "nauke" o varni hoji v planinsko gorskem svetu ... - to je bilo moje osnovno sporočilo.

Ob tej pripombi pa moram vendarle pripomniti, da moramo obiskovalci planinsko gorskega sveta narediti vse za našo osnovno varnost, kot tudi, da ne bomo zaradi precenjevanj ali neodgovornih izzivanj v zasneženem visokogorju povzročali davkoplačevalcem nepotrebne stroške iskanja, reševanja in še posebej dragega zdravljenja zaradi neupoštevanja "zlatih" naukov o varnem gibanju v gorah.

Z spoštovanjem in tudi priporočilom, da bodimo spoštljivi do gora, kot tudi kulturni, ko govorimo o gorah, planinstvu in prizadevanjih, da bi se v gorskem svetu zgodilo čim manj nesreč, poškodovanj ali celo smrti.

Pa srečno!

Na forumu PZS lahko preberemo:

Upam, da bo gospodarska kriza pomagala, da koče ne bodo obnavljali. Narava bo hvaležna. Triglav je itak ena sama gostilna in vsaj na trentarski strani bi lahko pustili malo prvobitnosti za zanamce.

(napisal Joško)

***************************************************************

(odgovorila Matta)

Joško, Gregcs1 in somišljeniki, še dobro, da ste vsi zdravi in lahko vse ture na sončni strani Alp dosanjate v enem dnevu. Tudi lulate in kakate izključno doma, ali se pač motim? In, ko ne boste več vsega zmogli v enem dnevu, boste prostovoljno ostali doma?

Če kdo, potem tisti, ki na svoji poti potrebujemo koče, zavetišča in bivake pazimo, da so naše sledi čim manjše, se veselimo ekološko čim manj spornih objektov, prijaznih oskrbnikov - ne gostilničarjev, predvsem pa so-planincev s kulturo obnašanja, ki narašča premosorazmerno z doseženo nadmorsko višino.

Pogosto na svoji poti ne srečam žive duše, zvečer pa skoraj brutalno v nos in ušesa trešči breme »civilizacije«. Nerada moram priznati, da nebrzdano veseljačenje precej bolj zaznamuje naše koče, kot je to v navadi zahodno in severno od nas. Tam breme pogosto predstavlja nepotrebno preobsežna ponudba. Razen lastnega zgleda drugih vzgojnih metod ne obvladam, zato jih ne prakticiram, vedênje in vèdenje obiskovalcev kraljestva Triglava se z opuščeno rabo nesrečne koče na Doliču zagotovo ne bo bistveno spremenilo. LAHKO PA PREDSTAVLJA KRETNICO V RAZMIŠLJANJU, SNOVANJU IN IZVEDBI. Da bi to ne bila le obnova, ampak vizija prihodnosti gorske infrastrukture, znosna za okolje in hkrati skromno domača.

Merilo poslovanja je lahko tudi nemerljiv dobiček! Ali res nismo sposobni drugačnega ohranjanja narave kot samoukinitev v njej? Morda na voljo samo močni eliti?

Meni je bilo hudo, ko sem zagledala fotografije, vstali so spomini, nekateri nedavni. V koči niso prenočevali samo obiskovalci Triglava… Razkošno lep je tudi svet okrog njega, v miru in tišini, kljub procesijam, ki se vijejo nanj.

***************************************************************

(dodala Marjeta Štrukelj)

SAMOUKINITEV TOREJ, slovenska narava ekskluzivno za sposobno (fizično in/ali finančno) elito? Nobene druge možnosti?

Ali se zdaj sploh smem oglasiti, ker sem protestirala proti motornim sankam vrh Raduhe in še kje? In so me novinarji vlačili po zobeh s tisto nesrečno motorko…, na koncu pa popljuvali celo v lastnih vrstah. Če te kdo udari po levem, nastavi še desno?

P. S. Da, pričakujem novo kočo. Kakšno, kje, s kakšnimi manirami? – tu pa pričakujem revolucionarne premike. Po katerih se bodo zgledovali tudi ostali. Da ne bi nova koča dobila imena »zafurana priložnost«!?