Branko Ivanek 04.04.2004 10:32 1665 0

Poslastica

Matej Mejovšek: Z Andrejem sva mislila, da bo plezanje Jubilejne smeri v Dolgem hrbtu predvsem lažje. A je slednja poskrbela s presenečenjem.

Poslastica

Z Andrejem sva mislila, da bo plezanje Jubilejne smeri v Dolgem hrbtu predvsem lažje. A je slednja poskrbela s presenečenjem.

Vsakdo, ki je Jubilejno smer (V, 500 m) plezal v poletnem času, ve, da je to ena lepših v ostenju Dolgega hrbta. Lahko pa je tudi spoznal, da se smer vseskozi izogiba veliki in globoki zajedi. Slednja je še posebej izrazita v osrednjem delu stene, kjer Jubilejna poteka po ploščah, levo od zajede, po stebru desno od zjede pa smer Steber jutranje zarje. Midva z Andrejem sva se odločila, da preplezava to izrazito zajedo Dolgega hrbta, ki loči levi položnejši del in desni strmejši del stene, kjer potekajo smeri: Steber jutranje zarje, Šimenc – Škarja, Indijansko poletje... Vstopila sva v Jubilejno smer po kateri sva plezala tri raztežaje (WI5), nato sva nadaljevala direktno po zajedi: čez skalne skoke, ki vseskozi zapirajo lažji svet. Prav na tem mestu so naju presenetili trije strmi raztežaji. Težko najdeš besede s katerimi bi opisal to globoko in z vsakim metrom bolj zaprto skalno tvorbo. Tu sva naletela tudi na največje težave ob ne najboljšem varovanju. V nadaljevanju sta sledila še dva nekoliko lažja raztežaja vse do zgornjega snežišča, kjer naju je pričakala precejšnja količina na novo zapadlega snega začinjenega s kložami. Do vrha stene sva potrebovala še dobro uro previdnega plezanja v lažjem svetu.

V zgornjem delu

Smer Zimska zajeda Jubilejne v kombinaciji s Teranovo, (WI5/6, M6, 1000 m) sva 31. marca plezala Andrej Erceg (AO Črnuče) in Matej Mejovšek (AO Kranj). Andrej je kot drugi preplezal najtežji del smeri prosto, sam pa sem si na ključnem mestu ob slabem varovanju pomagal s klinom (A1).