Večer, 01.04.2004, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Letos mineva dvajset let, odkar so gozdarji uredili prve - Kurjenje v naravnem okolju je z zakonom prepovedano
Letos mineva dvajset let, odkar so gozdarji uredili prve učne poti
Spoznavanje gozda na učnih poteh
Kurjenje v naravnem okolju je z zakonom prepovedano
Gozdarji se že dolgo zavedajo, kako pomembno je spoznavanje gozda in odnosov do njega. Bili so prvi, ki so začeli snovati gozdne učne poti kot pripomočke za spoznavanje gozda in gozdarjevega dela v njem. Pred več kot 20 leti so zapisali, da usoda našega gozda ni odvisna le od gozdarske stroke, ampak od tega, kako bomo gozd cenili in razumeli vsi Slovenci. V ta namen sta bili leta 1974 utrti prvi dve gozdni učni poti: Bistra pri Vrhniki in Šmarnogorska pri Luni, nato pa se je začelo število poti večati. Danes jih je v Sloveniji že več kot trideset.
Na mariborskem gozdnogospodraskem območju je šest gozdnih učnih poti: Rozkina gozdna učna pot, gozdna učna pot Svečina-Kopica, gozdna učna pot Uršankovo, gozdna učna pot Kapelvald, gozdna učna pot Boč in gozdna učna pot Mestni vrh. Vsaka izmed njih prikazuje specifičnosti naravnega in kulturnega okolja, v katerem se nahaja. Vsem je skupno, da predstavljajo gozd kot ekosistem kot obnovljiv naravni vir in njegov pomen v našem življenju.
Cilj in želja načrtovalcev učnih poti je, da se na poti ustavimo, opazujemo, spoznavamo in se skušamo približati gozdu, drevesom, rastlinam in živalim. Spoznali bomo zakonitosti gozda, njegov pomen ter vplive človeka na gozd. Po poteh se lahko sprehodite sami ali pod strokovnim vodstvom gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije. Kontaktne osebe za vodstvo najdemo na vseh območnih enotah po Sloveniji.
Rozkina gozdna učna pot
Gozdna učna pot od Bolfenka do Razglednika je bila speljana leta 1981 pod idejnim vodstvom Rozke Debevec - Lesjak, po njej se pot tudi imenuje. Namen poti je obiskovalcem približati Pohorje, ki je gotovo eno najnaravnejših območij Slovenije. Kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je Pohorje pomembno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem ter kulturnokrajinskem pogledu.
Na nepropustni kamninski podlagi je nastalo najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji ter edinstvena barja z jezeri, ki so življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst.
Gozdna učna pot je dolga 3 kilometre. Pot je krožna in poteka na nadmorski višini od 1050 do 1147 m. Obiskovalci morajo premagati le 100 m višinske razlike, zato fizično ni prenaporna. Na poti je označenih 17 stojišč, na katerih želijo obiskovalcem približati pohorski gozd, njegovo rast in razvoj. Pot nas vodi od zgornje postaje žičnice proti cerkvi sv. Bolfenka, nato po severnem pobočju na Razglednik, od koder se spusti na južno stran proti Železničarskemu domu in nato po sprehajalni poti nazaj do Bolfenka. Pot je utrjena in označena. Znak poti sta smreka in rumeno-modra markacija na belem pravokotniku ali samo rumeno-modra markacija. Za obhod brez razlage je potrebna ena ura, za obhod z razlago pa približno tri ure.
Po poti se lahko sprehodite sami s knjižico v rokah ali pod strokovnim vodstvom gozdarjev. Gozdarji vam bodo poskušali razkriti del narave in njenih lepot ter vas seznanili s tem, kako spoštovati in ohraniti bogastvo ter raznolikost pohorskega gozda. Kontaktna oseba za Rozkino pot je Hedvika Jenčič, iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sombor.
Da bodo doživetja v gozdu prijetna za vse obiskovalce, je treba imeti primerno obleko in športno obutev. Hodili bomo po označenih poteh, pazili bomo, da ne bomo poškodovali majhnih dreves. Ne bomo trgali rož in drugih rastlin, ne bomo kričali in vznemirjali živali, pazili bomo na čistočo in odpadke odnesli s seboj.
Ob spoznavanju narave pa gozdarji in lovci opozarjajo na škodo, ki nastaja ob kurjenju trave, vej, grmovja in drugih naravnih odpadkov. Ne samo, da se uničuje na tisoče drobnih živali, ki živijo v travni ruši in lubju, zaradi kurjenja se marsikje spreminja celoten ekosistem. Sicer pa je kurjenje v naravnem okolju prepovedano!
Urška Šprogar
V gozdu opazujemo naravo, prisluhnemo ptičjemu petju in šumenju listja in vedno znova smo presenečeni, koliko nepozabnih trenutkov doživimo.