Večer, Koroška - Jurij Berložnik: Gorska reševalna služba Koroške ob začetku zime opozarja na nevarnosti, ki jih ob radostih prinaša sneg v gorah, trenutno velja tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov.
"Trenutno je v gorah veliko snega, nad 1500 metri nad morjem ga je zapadlo tudi do meter, brez krpelj ali turnih smuči je gibanje zelo oteženo," svari načelnik Gorske reševalne službe (GRS) Koroške Peter Naglič. Trenutno je razglašena tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov po evropski petstopenjski lestvici, to pomeni, da je nevarnost znatna, širokemu krogu ljudi hojo v gore v takih razmerah odsvetujejo. "Z zdajšnjo otoplitvijo se je povečala nevarnost talnih plazov, ko se sneg utrga in zdrsne celotna plast, za takim plazom ostane trava," razlaga Naglič. Nevarnost je posebno velika na travnatih področjih, to so nekateri deli Uršlje gore, Smrekovško pogorje, žlebovi in grape na območju Pece, Raduhe in Olševe.
Plaz nima voznega reda
Ena od brošur Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) ima naslov Snežni plaz nima voznega reda. Nenapovedano se je utrgal tudi zadnjega februarja letos pod Raduho in pod seboj pokopal dva mlada pohodnika, tretjega pa po srečnem naključju izvrgel. To je bila v pretekli zimi najbolj tragična nesreča, v kateri so na pomoč klicali GRS Koroške, poleg tega so reševali še zmajarja z drevesa v Črnečah, pomagali gorskemu reševalcu iz Maribora, ki je padel pri vaji pod Raduho, in sodelovali v iskalni akciji na območju Podgorja pri Slovenj Gradcu. Pretekla zima je bila po Nagličevih besedah posebna, v gorah je zapadlo ogromno snega, ker je zapadel ob nizkih temperaturah, je bil suh, nepredelan, veter je delal zamete, opasti, nastajale so klože, ploskve zbitega snega.
Spremljanje trenutnih razmer
Kljub težavam, ki jih lahko sneg povzroči, pa so gorski reševalci prepričani, da sneg prinaša radost in veselje, "hvala bogu, da ljudje hodijo v hribe, se rekreirajo, zdravo živijo. Vendar je potreben razum, v določenih razmerah je to lahko tudi nevarno," pravi Naglič in "zimskim uporabnikom gora" svetuje, naj razmere spremljajo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Lani je GRZS določila tudi terenske poročevalce, njihove rezultate je najti na spletni strani GRZS. "Če bo na primer ARSO objavil tretjo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, na Raduhi pa bo četrta, bo to posebej objavljeno na spletni strani GRZS."
Več turnega smučanja
Če razmere niso ugodne, je najbolje, da gornik ali turni smučar ostane v dolini, k zmanjševanju tragičnosti nesreč veliko pripomore tudi obvezna oprema, ki jo sestavljajo plazovna žolna, sonda in lopata. Najboljša preventiva pred zimskimi nesrečami v gorah pa sta po Nagličevem mnenju znanje in usposobljenost. S tem namenom so pri GRS Koroške v preteklih 15 letih organizirali dneve varnega gibanja v zimskih razmerah. Zadnja leta je zanimanja za ta tečaj manj, večina zainteresiranih je, kot kaže, že pridobila ustrezno znanje, zato ga bo v začetku prihodnjega leta organizirala GRS Celje za Savinjsko dolino in Koroško skupaj. "To bo dvodnevni tečaj, preplet teorije in prakse, tečajniki pridejo z opremo, zelo ga priporočamo tistim, ki začenjajo s turnim smučanjem, alpinistom, deskarjem zunaj smučišč," je povedal načelnik. V zadnjih letih opaža velik porast števila turnih smučarjev, kot pravi, jih srečujejo tudi na lokacijah, "kjer pred petimi leti še ni bilo žive duše." V mislih ima ture, na katere se je še pred časom podajala le peščica, kot sta na primer tura iz Tople na Peco ali z Luž na avstrijsko stran Pece.
Če obstoji sedežnica
Na smučiščih pa so gorski reševalci prisotni le ob nesrečah, predvsem jih na pomoč pokličejo v primeru reševanja smučarjev s sedežnic ali nihalk. Reševalci GRS Koroške so jeseni izvedli vajo na štirisedežnici Ivarčko-Ošven. Kot je povedal Naglič, so po izkušnjah sosednjih GRS akcije reševanja s sedežnic zelo obsežne. "Če na sedežnici obtiči sto ljudi, lahko traja tudi šest ur ali več, preden so na tleh vsi. Reševalci se povzpnejo na stebre, se spustijo do sedežev in potem po enega smučarja spuščajo na tla, tam morata spet čakati dva reševalca, ki rešene popeljeta do zbirnega centra," je možno situacijo ilustriral Naglič. Takega primera reševanja na Koroškem doslej še ni bilo.
Jurij Berložnik