Matjaž Čuk: 12. oktobra 2012, (45.) etapa Radi (995 m) - Sherpa Tal (1380 m)
Kaj je pravzaprav v Nepalu hotel?
Vstali smo tako kot smo se zmenili. Zgodaj, petnajst minut čez pet. Tudi zajtrk, špageti, so bili že pripravljeni. Ker jih ni bilo zadosti smo čakali na še eno porcijo. Tudi to je bilo kar hitro opravljeno. Zataknilo pa se je pri delitvi računa - nekaj nikakor ni hotelo iti skupaj ...
Tako odhajamo šele ob pol sedmih. Še v senci in prijetnem hladu. A žal ne bo dolgo trajalo ...
Naš prijatelj je pravkar vstal! rečem vodiču četrt čez sedem in pokažem na sonce, ki se prismeje izza grebena.
Skoraj dve uri sledimo položni makadamski cesti, ki povezuje vas Radi in Bargaon na drugi strani prelaza. V tem času se pripelje mimo nekaj traktorjev in džip, ki pelje ljudi čez prelaz. Tri leta imajo menda cesto sem včeraj izvedel od našega gostitelja. Približno na pol poti si privoščimo počitek in dve skodelici mleka. Še dva ovinka sledimo cesti nato pa se začne strm vzpon po bližnjici, ki seka dolge cestne serpentine. Brutalen vzpon vodi naravnost navzgor, ponekod si je treba pomagati celo z rokami. Višje se malo umiri, ovinki so bolj človeški. Strmina ne popusti vse do vrha.
Po štirih urah hoje stopimo na prelaz Naduwa Pass (2180 m). Odpre se nam pogled na drugo stran. Reka Sano Bheri, ki bo naša sopotnica v naslednjih nekaj dneh, je skrita za oddaljenimi grebeni.
Pred popoldanskim nadaljevanjem si privoščimo kosilo.
Ura je točno poldne, ko krenemo po prašni cesti navzdol. Tik pred prelazom izkoristimo nekaj bližnjic. Na dveh mestih nevarno, čez zemeljski plaz. Nato sledimo makadamski cesti, ki se vije položno v dolgih serpentinah. Sonce že kaže svojo moč in ga krepko čutimo, čeprav hodimo navzdol.
Smo hodili, saj z ostrega desnega ovinka zapustimo cesto in zavijemo navzgor na pešpot, ki nas pripelje na grebenski rob. Odtod po lepi stezi prečimo daleč v stransko dolino, rahlo navzdol do potoka. Sledi dolg vzpon v najhujši pripeki do vasi Bargaon (1510 m). Res mučen je ta skoraj tristometrski vzpon brez sence, ki ga nismo pričakovali.
Široka pot vodi sedaj skoraj vodoravno do majhne vasice, ki čepi na grebenu. Še dobre pol ure hoje je do današnjega cilja, vasi Sherpa Tal, kjer nam obljubljajo veliko lepo jezero. In - številne hotele ...
Jezero je bilo res veliko, no videl sem že precej lepših. Hmm, hoteli pa ... No, če je bilo tisto, kjer smo mi prespali hotel, potem ...
Sicer pa je definicija "hotela" v Nepalu zelo široka. V praksi je to prav vsaka hiša, ki je pripravljena sprejeti, nahraniti in prenočiti gosta.
Zelo gostoljuben nepalski dom ni imel ne mize, ne stolov – jedli smo na tleh. Imel pa je nekaj, kar sem pogrešal teden dni – stranišče! Tako mi zjutraj ni bilo treba iskati skritih kotičkov.
V majhni sobici smo gledali video filme in spal sem v kakih trideset centimetrov prekratki postelji. In neka predrzna miška mi je zlezla čez noge.
Drugače pa je bilo prav "kul".
Hoja 7 ur. Vreme sončno, cel dan, vroče. Temperatura zunaj 19,1 °C, v sobi 22,0 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji v vasi Sherpa Tal (1380 m).
Matjaž Čuk