Primorske novice, 25.05.06 - Neva Blazetič: nadzorniki v Triglavskem narodnem parku
TNP ►
Nadzorniki so vez med zavarovanim območjem, upravo parka, prebivalci in obiskovalci
Predvsem svetovalci in manj policisti
Če so pred leti nadzorniki v Triglavskem narodnem parku (TNP) med prebivalci in obiskovalci vzbujali strah, ker so jih dojemali kot parkovno policijo, ki predvsem kaznuje kršitelje pravil, danes ni več tako. Možje in fantje v sivih oblekah postajajo v prvi vrsti svetovalci in informatorji, če naletijo na grobe in ponavljajoče se kršitve, pa v skladu s svojimi omejenimi pristojnostmi tudi kaznujejo.
Zakon o Triglavskem narodnem parku predpisuje, kaj je v zavarovanem okolju dovoljeno in kaj prepovedano. Čeprav je po 25 letih že zastarel in je v pripravi nov zakon, ki bo, upajmo, prinesel izboljšave in bo zajel dejavnosti, ki so se razvile v zadnjih letih, ga je potrebno spoštovati, da bi v zavarovanem okolju narava, prebivalci in obiskovalci so-bivali. Parkovni nadzorniki imajo nalogo, da to sožitje nadzorujejo, spodbujajo in ohranjajo.
"Naši nadzorniki, ki jih prepoznamo po sivih oblekah z znakom Naravovarstvene službe TNP, prvi zaznavajo probleme, kijih nato poskušamo odpravljati," pojasnjuje vodja naravovarstvene nadzorne službe magister gozdarstva Martin Šolar. Kot pravi, je zastarela zakonodaja dejansko problematična. "V njej razne adrenalinske dejavnosti, kot so jadralno padalstvo, so-teskanje, kajakaštvo, rafting in gorsko kolesarjenje, niso niti omenjene. V povezavi z domačini ni nič rečenega o sonaravnem razvoju in spremljajočih spodbudah. Zato nadzorniki pri teh vsebinah lahko samo svetujejo in usmerjajo. Tudi pristojnosti med inšpektorskimi službami in naravovarstveno nadzorno službo so nedorečene. Država pri pojasnjevanju pravno formalnih zadreg premalo pomaga," kritično omenja Šolar.
Fantje za vse
Na prvi pogled je poklic nadzornika zelo privlačen. Pa ni vedno tako. "
Delajo v naravi in so pri tem sorazmerno svobodni. Hodijo v hribe, kot bi šli na izlet. To je lepa stran poklica. Je pa treba vedeti, da morajo v službo tudi ob nedeljah, v mokrih, mrzlih in turobnih dneh. Pobirajo smeti, prepričujejo kršitelje, a so neredko nemočni pri ukrepanju. V isti osebi morajo biti nekakšni policisti, sogovorniki priletnim gospem, obvladati morajo jezike, poleg tega so še lovski čuvaji, tesarji, učitelji, so informatorji in za nameček še pisarniški uradniki." Šolar razblinja romantični mit o tej službi. Nadzorniki seveda tudi opazujejo naravo, opisujejo stanje rastlin in živali ter sodelujejo pri široki paleti strokovnih, izobraževalnih in raziskovalnih nalog, ki jih opravlja zavod TNP. Mnogo časa namenijo urejanju parka za obiskovalce. Postavljajo informacijske table, vzdržujejo poti in počivališča, kosijo in s tem ohranjajo kulturno krajino ter skrbijo za koče v lasti TNP Na nadzornike se tudi domačini obračajo z vprašanji, pogosto z upravičenimi kritikami zaradi neživljenjskih in zastarelih prepovedi.
Ker so naloge zelo raznolike, je stalno izobraževanje nujno. "Ti ljudje potrebujejo veliko znanja in različnih spretnosti. Morda je prav pravilno komuniciranje z obiskovalci najzahtevnejše. V to znanje je vredno vlagati, saj je dolgoročno najboljša naložba v park in njegovo ohranitev. Struktura obiskovalcev je namreč zelo različna. Pri podajanju informacij se morajo prilagajati različnim ciljnim skupinam - otrokom, mladostnikom, družinam, strokovnjakom, skupinam s posebnimi zahtevami, in še bi lahko našteval," poudarja Šolar.
Poklic, ki je poslanstvo
V zadnjem obdobju se je vloga nadzornikov zelo spremenila. "Pred dvema desetletjema bi si pri omembi dela nadzornikov z obiskovalci predstavljali predvsem to, kako nadzornik strogo opozarja, prijavlja in kaznuje obiskovalce, ki so storili kakšen prekršek. V zadnjem obdobju se je vloga spremenila. Nadzorniki niso policisti, pač pa spremljajo, usmerjajo, pomagajo in informirajo, skratka so na voljo in v pomoč domačinom in obiskovalcem," opozarja Šolar.
Nadzorniki z zadovoljstvom opažajo, da so obiskovalci vse bolj ozaveščeni. Nekaterim posameznikom pa še vedno ni jasno, kako se je treba v zavarovanem območju obnašati. Vodja naravovarstvenega oddelka Bohinj Peter Belhar našteva najpogostejše prekrške: "Poleg motoriziranih obiskovalcev, ki s terenskimi motorji rijejo po brezpotjih, so najbolj nedisciplinirana kategorija obiskovalcev lastniki psov. Večina oziroma kar 90 odstotkov ima pse spuščene in tako s svojim ravnanjem vnašajo v naravo nemir ter motijo druge obiskovalce in živali. Problem so tudi množične prireditve z neprimernimi programi za zavarovano okolje. Mednje moramo prištevati razna športna srečanja, ki se žal prevečkrat zaključijo s preglasno glasbo, pijančevanjem in puščanjem smeti za seboj." Pozimi so poglavje zase motorne sani, poleti pa terenski motorji in avtomobili. "Skoraj ni predela, ki bi ga ti vozniki obšli," kritično pribija Belhar. Kot pravi, zaznavajo tudi veliko nepotrebnih preletov s helikopterji in aerotaksiji. "Piloti želijo narediti vtis na potnike in zato pogosto prenizko letijo, s tem pa plašijo živali in ljudi."
Šolar ob tem omenja nedorečen sistem kaznovanja. Nadzorniki bi morali imeti pooblastila na osnovi zakona o naravi in ne le na osnovi zakona o TNP. "Država je pri sprejemanju izvedbenih aktov leta 1999 sprejetega zakona o naravi prepočasna," se huduje Šolar. Zaradi omenjenih nedorečenosti nadzorniki lahko kaznujejo samo črno šotor-jenje, parkiranje in kurjenje v naravnem okolju in vožnjo po gozdnih cestah mimo zapornic. Kolesarjenje po brezpotjih pa lahko oglobijo na podlagi uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju.
Zaradi raznolikosti je poklic nadzornika pravzaprav poslanstvo. Kljub težavam ga fantje in možje v sivih uniformah radi opravljajo, še posebej, če so sadovi njihovega dela vidni. Ohranjena narava, mir in spokoj parka ter zadovoljni obrazi domačinov in obiskovalcev so plačilo in motiv za njihovo delo.
Ne zaostajamo za tujino
Parkovni nadzorniki so terensko organizirana služba. Razdeljeni so na štiri geografsko zaokrožene oddelka: Bohinj, Pokljuka-Meža-klja, Kranjska Gora z Zgor-njesavsko dolino in Trenta s Posočjem. Vsak varstveni oddelek ima več varstvenih okolišev - revirjev. V TNP je ta čas zaposlenih 19 nadzornikov. Vsak pokriva svoj revir. Število zaposlenih se morda zdi veliko, vendar ni tako, če upoštevamo, da je povprečna velikost revirja 5000 hektarjev in da je velik del parka dostopen samo peš. Šolar ocenjuje, da bi v polni sezoni potrebovali blizu 40 nadzornikov. V veliko pomoč so prostovoljni nadzorniki. To so bodisi domačini ali pa ljudje, ki so s svojim poklicnim delom ali s prostočasno dejavnostjo povezani z zavarovanim območjem. Sodelujejo pri varstvu in nadzoru, poleg tega hodijo na seminarje, predavanja in ekskurzije, udeležujejo se delovnih in čistilnih akcij.
Triglavski narodni park je pred 25 leti prvi uvedel nadzorno službo. Takšna, kot je zdaj, ne zaostaja za naravovarstvenimi nadzornimi službami v tujini, poudarja Šolar. Pozneje so tovrstne službe organizirali tudi v Škocjanskih jamah, v Škocjanskem zatoku v Kopru in v Logarski dolini.
NEVA BLAZETIČ