Primorske novice, 25.05.06 – Neva Blazetič: 80 let alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti
TRENTA ► Osemdeset let alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti
Razkošen butik rastlinskega bogastva
Alpski botanični vrt Juliana najdemo tik ob trentarski cesti na slikovitem pobočju Kukle, v bližini cerkvice sv. Marije. Pred osmimi desetletji ga je ustanovil tržaški posestnik in trgovec Albert Bois de Chesne.
To je bil prvi botanični vrt na slovenskem ozemlju, ki od vsega začetka slovi kot butik rastlinskega bogastva, saj na njegovi površini komaj 2572 kvadratnih metrov uspeva 600 različnih vrst rastlin iz južnega obrobja Alp in Balkana. Med njimi so tudi take, ki rastejo samo pri nas. Od drugih alpskih vrtov v Evropi se loči po pestri mešanici alpskih in kraških rastlin. V vrtu najdemo največ rastlin iz Julijskih Alp, s furlanskega hribovja, s kraških košenic, nekaj tudi s Karavank in Kam-niško-Savinjskih Alp. Levo od vhoda so posajene tujke, ki sicer ne domujejo v Slovenji. V vrtu poleg drugih rastlin lepo uspevata Zoisova zvončnica oziroma "prava hči slovenskih planin" in simbol rastlinstva na sočni strani Alp, trentarski grintavec. Tudi simbol Kugyjevih mladostnih sanj in iskanj, trentarsko rožo, najdemo tam v družbi kraljice planin, alpske možine.
"V tem spomladanskem času je vrt najlepši," k obisku vabi strokovni vodja botaničnega vrta dr. Nada Praprotnik iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. "Zdaj med drugim cvetijo lepi čeveljc, rumeni sleč in šopasti repušnik, je pa s tem vrtom tako, da v njem nikoli niso vse rožice hkrati v cvetju. Vsak letni čas, razen zime, je vabljiv na svoj način," lepoto vrta v naravnem okolju predstavlja Praprotnikova. Z obiskom okoli 6500 gostov letno so kar zadovoljni. Kot pravi, je individualnih gostov največ, manj je šolskih skupin. "Opažamo, da to bogastvo še najbolj cenijo ljudje, ki so brali knjige Juliusa Kugyja. Morda bi lahko rekli, da tujci bolj spoštujejo naš vrt kot Slovenci, ki imamo alpske lepote pred nosom. Največ tujcev prihaja z germanskega območja." Dolga leta je za vrt tankočutno skrbel prezgodaj umrli Jože Završnik, po njegovi smrti pa je strokovno skrb prevzel njegov sin Klemen Završnik, sicer inženir agronomije in hortikul-ture. Vrtnarica je Jožetova vdova Marija Završnik, potomka znamenitega Tožbarja, ki mu je medved odtrgal čeljust. Skrb za Juliano torej še naprej ostaja v isti družini.
Ustanovitelj Juliane Albert Bois de Chesne je poskušal rastlinam ustvariti podobne razmere, kot jih imajo v naravi. Pri tem mu je z nasveti pomagal planinski prijatelj dr. Julius Kugy. "Sprehod po vrtu naj bi bil kot sprehod iz dolin na vrhove naših gora," njegovo zamisel pojasnjuje dr. Praprotnikova. Vrt leži na 800 metrih nadmorske višine. Zaradi nizke nadmorske višine in močnega vpliva sredozemskega podnebja mnoge visokogorske rastline v Juliani slabo uspevajo. Potrebno je bilo veliko truda in ljubezni, da je vrt zrasel in da živi že osem desetletij.
NEVA BLAZETIČ
