Sedaj lahko sledi še prepoved v Logarski dolini :(

Neverjetno!

Zgovarjanje na urednika se mi ne zdi korektno, saj je zapis v trenutno dostopnem (prek TNP strani) predlogu zakona (priloženi PDF) napisano točno tako, kot je urednik povzel na tej.

"...Je pa mogoče umestitev lednega plezanja v območje vodnih športov znotraj osnutka načrta upravljanja nerodno postavljena. "

Postavljena je zelo nerodno in si želim, da se bodo predstavniki plezalcev (najbrž PZS) udeležili delavnice, kjer naj se takšne zapise korenito spremeniti v nedvoumne in vsakemu razumljive, zdaj se niti ne ve ali se potrebuje tudi soglasje, če ja kakšno, koliko stane, komu se izda ipd. Da bom praktičen - povsem kratko in jedrnato bi najbrž vsak razumel sledeče:

"Ledno plezanje (to je plezanje po zaledenelih vodotokih) je na območju TNP dovoljeno povsod, z izjemo sledečih področji, kjer je strogo prepovedano:

območje XY (slapovi A, B, C, D)

območje NN (slapovi H,G,L,...)"

Za to bi zadostoval 1 odstavek vrstica v glomaznem dokumentu in v tem primeru tudi ni dvoumja.

Ker so še državne ustave zapisane na manj kot 300 straneh, gre v primeru N.U. TNP za izjemno obsežen dokument, v katerem je dvoumij še nekaj...

Po pravkar slišanem z ust kolega pa v splošnem z "javnih obravnav" še nikoli ni bilo pretiranih sprememb, saj tisti, ki jo razpiše-sprejema ni dolžan/primoran česarkoli upoštevati. In če ostanejo dikcije o lednem plezanju (in drugih športih) takšne kot so, lahko to eno leto pomeni prepovedano, drugo "dovoljeno pogojno" ipd.

Izvrstno bi bilo, če se bo ta dvoumja lahko odpravilo, zato vse dobro in nasvidenje do (produktivne) delavnice.

Ledno plezanje bo seveda še dovoljeno, vendar bo časovno omejeno na obdobje med 1. aprilom in 1. novembrom koledarskega leta! Za plezanje sveč v Črni steni npr. bo potrebno dobiti dovoljenje vlade RS, ki pa bo glasilo na točno določen dan in zaprositelja! "Takle bomo meli, ni druge!" Končno so začeli delati red!

Umestitev lednega plezanja v območje vodnih športov znotraj osnutka načrta upravljanja je res nerodno postavljena, zato bo treba to postavitev spremeniti v nekaj jasnega in čistega, kar si ne bo mogoče danes ali pa v prihodnosti razlagati na več načinov.

Predstavniki lednih plezalcev iz PZS na delavnico pridejo (pridemo)

Najlepša hvala predstavniku TNP za pomirjujočo razlago. Vseeno pa mora PZS vztrajati na spremembi besedila, ker trenutna dikcija dovoljuje, da se v naslednjih 10 letih upravniki parka kadarkoli odločijo prepovedati ledno plezanje ali začnejo prodajati soglasja.

Vsaka prepoved mora imeti strokovno podlago. Razloge. Ledno plezanje se dogaja v času, ko gre vse živo, razen človeka, v toplejša in nedrseča področja. Morda so področja, kjer potrebujejo živali mir, saj je vsaka zima za njih življenjska preizkušnja, njihova energija pa precej bolj omejena od naše. Ljudje smo se pa tudi razlezli že vsepovsod. Gotovo ni problem ledeni slap, kakšen pomislek tako vznikne le zaradi območij dostopa in odhoda.

Tudi mirna področja potrebujejo razloge. Slovenija tako ali tako zaostaja pri določitvi mirnih, tihih področij, ki so dogovor v Evropi. V bistvu Evrope ne bi potrebovali, če bi bili sami dovolj modri.

Okoli gozdov v TNP ali izven pa vlada kaos. Bolj natančno rop. Izvažanje hlodovine je gospodarski kriminal. Les je treba predelat v izdelke visoke vrednosti in jih izvoziti. Ali pa uporabiti doma.

Nihče ne trzne, ko ta cerkveni odvažajo tone hlodovine s Pokljuke, ki je v TNP. To je kriminal, ker je ne predela v izdelke visoke vrednosti.

Sekanje dreves zaradi izvoza hlodovine je treba prepovedat. Kjerkoli. Avstrija ne dovoli izvoza svoje hlodovine. In Avstrija ni v krizi in ima zelo nizko nezaposlenost in visoke povprečne plače.

Evo. Ker je modra na vrsti področij. So pa tudi v Avstriji dogajanja, ki niso primerna za Slovenijo (koča na Dobraču), ker smo 4 manjši in imamo tudi gora in hribov neprimerno manj (vendar enkratno lepe).

Sem že zdavnaj predlagal, naj lastniku, ki hoče sekat v TNP ponudijo les od drugod, če ga potrebuje. Samo poglejte, kako so razrili Vogar. Sramota. S sekanjem je povezana gradnja cest. S cestami so naredili ogromno škode v TNP. Tudi po zaslugi Zavoda za gozdove, ki ga TNP ne briga. In tudi po zaslugi Zavoda TNP, ki se tudi ni postavil za zaščito TNP proti gradnji cest.

Ledni plezalci za seboj ne puščajo uničenih predelov, kot jih cestograditelji po TNP. In po cestah pridejo terenci in traktorji, ki vnašajo res pravo štalo v TNP. Pozimi in poleti. Tu so pa vsi odločevalci tiho. Tudi občinarji Bohinja.

Pa pravijo, da hoče bit Slovenija enaka kot Švica, Avstrija ... Tudi Dolomiti spadajo na UNESC-ov seznam, pa jim na pamet ne padejo takšne bedarije, ker turizem pač nosi preveč denarja, da bi se s tem igrali! A se je kašen veljak v TNP-ju, Kranjski Gori ali SLO spomnil recimo predloga, da bi na cesti na Vršič pobirali cestnino ne pa na vrhu parkirnino, kjer je prostora za 200 avtov, čez prelaz se jih pa dnevno pelje na tisoče. Slovenci poglejmo že enkrat čez ograjo svojega dvorišča!

Ker toliko govorimo o Avstriji naj samo spomnim, da so tudi v Avstriji mirna območja, kjer je prepovedano ledno plezanje in turno smučanje in vse zimske aktivnosti. Kar je smiselno. Poleg tega je prepovedano npr. v Maltatalu ledno plezanje pred novim letom zaradi konflikta z lovci. Vse se da zmenit, če nismo na slovenskem nivoju pa je takoj vik in krik in črno -belo ali kakorkoli ze pobarvano. Je pa verjetno nujno da zaradi neverjetnega razmaha zimskega turizma, ki je okoljsko do zimujočih zivali zelo obremenilen, cone zimovanja zares definiramo.

Sekanje cerkvenega lesa na zaledenelih slapovih in razritih cestah ???

Spoštovani gospod Ogrin, Vedno berem vaše pripombe in, ker ste tako široko odprli rane v TNP, naj dodam še svojo grenkobo v že tako prepolno čašo brezupa. Ne morem si kaj, da se mi ne bi v misel prikradel Don Kihot. Dolgih 35 se že klatim po gorah, do katerih poti vodijo skozi gozdove, tolikšnega opustošenja in ropanja kot v zadnjih dveh letih nisem videla v celem življenju. Vse že ne more biti »skrb za gozdove«. Zadnjič sem jo mahnila v Vratih za Cmir in noro drvarila, saj je bila pot razrita in vsevprek prekrita vso strmino do prečnice. Tudi naprej sem zaznala rdeče gozdarske pike, ve se zakaj so tam. Višje pod steno me prehiti par in sem potožila o mukotrpnem pretikanju med vejevjem na blatni poti in skoraj je bilo slišati kot da jaz, razvajena rit bi pa morala vedeti, da je gozd treba čistiti. Utihnila sem in razmislila, da o teh stvareh najbrž res premalo vem, da bi sodila. Nekaj je kljuvalo v meni in mi ni dalo miru. Počasi so se v zavest pritihotapile slike izpred dveh mesecev. Saj je vendar tudi Poldov rovt ves razrit od drvarjenja. A to ni bilo to. Takrat sem nazaj grede z Gulc uspela zgrešiti pot proti Rdečemu potoku in sem pristala na neznanem grebenčku s skromnimi lovskimi sledmi, ki me je dostavil na varna tla, potem pa sem jo pač ucvrla brezpotno skozi gozd do ceste. Vmes sem našla od vetra podrto vsevprek ležečo gmajno, ki bi bila res potrebna čiščenja, pa ni bilo nikjer nikogar. Tako da… naj razume kdor more.

Tenkočutna skrb za naravo je treščila ob najbolj grobo nasilje, ki ga izvajajo lastniki. Vsepovsod. Da o puščanju odpadkov ne govorimo. Kdor malo opazuje, ve, kdo danes zares uničuje naravo. Tisti, ki ne zna gospodariti z njo, čeprav je njegova lastnina, sveta lastnina. Vsi gostje v »njegovi« naravi moramo držati jezik za zobmi, a hkrati vemo, da smo vsi skupaj odvisni od lastnikovega samovoljnega ravnanja. Izgubljam spoštovanje do njih, ki garajo na njivah in v gozdovih, čeprav sem bila vzgojena drugače, izviram od tam, a do korenin spreminjam svoje prepričanje, zelo me boli. V neizmernem pohlepu človek ne zna več funkcionirati. Kljub znanju in spoznanju, kaj ga lahko ohrani in kaj ga bo uničilo, tišči z glavo skozi zid. In ti nori lastniki vi za vi motornih adrenalinskih odvisnikov prav dobro shajajo, pogrom se izvaja več ali manj samo nad »malo trčenimi« ljubitelji narave (oni so vsaj občutljivi, če jim očitaš kaj v zvezi z naravo…). Vse to izjavljam z mirno vestjo in kljub dejstvu, da za mojim avtom ne diši. Z modro in spoštovano zakonodajo bi človek morda preživel, dokler pa bodo kvazi zaščitniki narave zganjali pogrom le nad lednimi plezalci in še kakšnimi eksotičnimi ljubitelji samotnih poti – samo da se rola scena, pa rešitve ni, oz. znova citiram misel znanega Janija Kovačiča: »zaradi bolezni v ansamblu prihodnost odpade«.

Pozdravljeni!

Žal mi je, da je urednik spletne strani objavil napačno razlago osnutka načrta upravljanja in s tem upravičeno povzročil začudenje in jezo uporabnikov območja narodnega parka.

Zakon o Triglavskem narodnem parku in osnutek načrta upravljanja na celotnem območju narodnega parka ne prepovedujeta ledno plezanje. Ledno plezanje in ostale turistične, rekreativne, gozdarske in kmetijske dejavnosti bodo lahko omejene na t.i. mirnih območjih. Na mirnih območjih se načrtuje prilagajanje obiskovanja in rabe časovno tako, da se zagotavlja nemoteno opravljanje osnovnih življenjskih funkcij živali prostoživečih vrst ali se ohranjajo varstveno pomembni habitati in habitatni tipi.

V praksi bi lahko narodni park omejil ledno plezanje na območju zimovališč. Ker pa so zimovališča praviloma na prisojnih legah, slapovi pa na osojnih, konflikotv ni za pričakovati. Prav tako se ledno plezanje ne bo omejevalo z uvedbo birokratskih postopkov oz. z izdajo soglasij. Je pa mogoče umestitev lednega plezanja v območje vodnih športov znotraj osnutka načrta upravljanja nerodno postavljena. V skoraj 300 strani dolgem dokumentu, kjer je sodelovala množica institucij, so nejasnosti in napake možne, s tem pa je možna tudi napačna razlaga vsebine. Poudarjam tudi, da je to le osnutek načrta upravljanja, ki še ni začel postopka javne obravnave.

Na koncu poudarjam, da v območju narodnega parka ledno plezanje ni in ne bo prepovedano, možna je le kakšna izjemna prepoved na za živali zelo pomembnem območju.

Hvala za razumevanje.

V tej državi se pa močno enmu kisa pamet. Reši nas samo revolucija !!!

ze zakone po moje piše en zapečkar k ma pir pa čips v rok cel ljubi dan

mogoče bi kaka peticija proti njim pomagala