Večer, Narava, gore - Gabrijel Toplak: Gorski reševalci si za letošnjo jesen želijo, da bi bila takšna, kot je bila lanska, predvsem zaradi lepega vremena.
Če smo pred kratkim pisali, da je glavna planinska sezona že za nami, saj po besedah predstavnice za odnose z javnostmi pri Planinski zvezi Slovenije Zdenke Mihelič traja v poletnem času od 15. julija do 15. septembra, četudi je obisk gora najbolj odvisen od vremena, so gorski reševalci prepričani, da zanje še ni "počitka".
Dežurni ekipi pomaga GRS
Jani Bele iz komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) je povedal, da se je planinska sezona zavlekla krepko v september, kar je mogoče ugotoviti po povečanem obisku postojank in vrhov ter ne nazadnje tudi povečanem številu nesreč, zaradi katerih so v drugem vikendu tega meseca dosegli ponovno "rekordno" število reševanj. Poškodovani planinci ali njihovi prijatelji so namreč kar 15-krat poklicali številko 112 in prosili za pomoč.
"Reševanje je v večini primerov izvedla dežurna ekipa, ki jo sestavljajo posadka helikopterja, policist, gorski reševalec letalec in zdravnik gorski reševalec in je v glavni planinski sezoni dežurala na Brniku. Kljub posredovanju helikopterja je bila v dolini vselej v pripravljenosti še ekipa gorskih reševalcev postaje Gorske reševalne službe (GRS), ki pokriva območje, kjer se je zgodila nesreča. V večini primerov njihovo posredovanje sicer ni potrebno, vendar je tokrat njihova pripravljenost prišla še kako v poštev, saj zaradi vremenskih razmer (megla, tema) ni bilo možno reševanje s helikopterjem, ki je včasih koristen tudi za druge namene. V neugodnih vremenskih razmerah s helikopterjem odpeljemo reševalce zgolj v bližino nesreče, ki opravijo tako imenovano klasično reševalno akcijo, v kateri poškodovanca spravijo v dolino oziroma do mesta, kjer bi bilo možno vkrcavanje v helikopter," razlaga Bele, ki ugotavlja, da je povečano število nesreč vsekakor posledica povečanega obiska v gorah, sicer pa je pogojeno eno z drugim.
Nesreče padalcev so stalnica
Kot je mogoče razbrati iz intervencij gorskih reševalcev, je v gorah podobno kot drugje. Bele poudarja: "Pri povečanem prometu je več nesreč na cestah, v glavni kopalni sezoni več utopitev in gore niso izjema. K sreči v zadnjem času v gorah ni bilo nesreč s tragičnim izidom, veliko je bilo poškodb okončin, nekaj akcij pa je bilo potrebnih zaradi ljudi, ki so se izgubili, nekaj zaradi bolezenskih stanj, medtem ko so gorske reševalce poklicali na pomoč, tudi ko je bilo treba spraviti na varno čredo ovac, ki so se znašle v neprehodnem terenu. Nesreče jadralnih padalcev predvsem v Posočju so pa tako ali tako že stalnica." Gorski reševalci si za letošnjo jesen lahko želijo, da bi bila takšna, kot je bila lanska. "Pa ne zaradi nesreč, ampak zaradi lepega vremena, ki se je, lahko zatrdim, vleklo skoraj tja do decembra," poudarja Bele, ki pa obiskovalce gora opozarja, da morajo biti kljub vsej lepoti vseeno pozorni na nekaj sprememb, ki jih prinaša jesenski čas. "Pri izbiri cilja moramo upoštevati, da je dan krajši in so koče že zaprte, prav tako pa je treba preveriti, ali je baterijska svetilka še vedno v nahrbtniku, kje so tudi rokavice in kapa. Pri oblačilih zagotovo ne bo več zadostovala samo majica s kratkimi rokavi. Planinske poti bodo večkrat mokre in zaradi tega nam na koreninah, skritih pod listjem, lahko bliskovito spodrsne. V hladnih jutrih se mokra podlaga hitro spremeni v zmrznjeno plast in spet imamo drsalnico. Ob prehodih hladnih front, ki so tudi sredi poletja pobelile pobočja visokih gora, je jeseni podobna situacija še bolj verjetna. Snežna odeja po navadi samo narahlo prekrije skale, cepina in derez zaradi tega še ne moremo učinkovito uporabljati, zato se takih območij raje izogibajmo. Ampak saj ne bo dolgo, ko bo zapadlo več snega in bodo gore postavljale pred nas nove izzive.
Gabrijel Toplak