Peter Podgornik: Kotova Špica in vrhovi med Loškim žlebom in škrbino za Gradom nad dolino Loške Koritnice.
Pot po primorskih stenah nas je spet pripeljala v dolino Loške Koritnice, kjer že predstavljeni steni Jalovca dodajamo njegove nižje in mnogim nepoznane sosede.
Kotovo sedlo je naravna meja kjer se končuje južna veja grebena Ponc, oddaljene in večini neznane stene Kotove špice so gotovo vredne obiska.
Še manj je znana južna veja Jalovčeve skupine, ki se od Loškega žleba naprej vleče proti jugu preko vrhov Veliki Ozebnik, Vrh Zelenic in Mali Ozebnik in se zaključuje v Škrbini za Gradom.
Vsi ti vrhovi so že davno privabili na svoja temena domačine po najbolj naravnih prehodih, drobnica se je včasih pasla visoko nad dolino do samih vrhov. Lovska strast je pomagala, da se je med zasledovanjem divjadi odkril marsikateri prehod, ki so ga kasneje izkoristili sodobnejši obiskovalci gora. Gotovo so to predeli naših gora, kjer je za plezalce željne samote še veliko raziskovalnega dela.
Kotova špica
V zatrepu doline Loške Koritnice dominira Kotova špica, objeta z vrhovoma V Koncu špico na severu in Špico v Planji na jugu, blizu katere se na prevalu Kotovo sedlo zaključuje veriga Ponc. Vrinjena v konec doline (V Koncu), se v soseski z Mangartom, Vevnico in Jalovcem ponaša z dvoglavim vrhom (severnim in južnim) in strmo skalno pregrado na severozahodni in južni strani gore. Vzhodna pobočja nad dolino Tamar so položnejša in bolj razbita. Prvi pristopniki so bili lovci in pastirji iz dolin, ki jo obdajajo. Sledili so turisti, ki so se morali umakniti vojakom, ki so za dolgo ostali na mejnem grebenu. Po prvi svetovni vojni so na Koritniški strani Italijani nadelali mulatiero, katere redki ostanki so še vidni. Leta po drugi svetovni vojni so bila za marsikoga, ki je bežal tam čez, usodna. Gora je v zadnjem času pogosti cilj ljubiteljev zahtevnih brezpotij in plezalcev, ki so jo dodobra napolnili s smermi. V njeni neposredni bližini stojita dva bivaka, ki sta lahko odlični izhodišči za obiskovalce vrhov, ki izkoriščajo bodisi zahtevne planinske poti v bližini, brezpotja in za plezalce. Na njenem vrhu se zaključuje zahtevno prečenje po mejnem grebenu, ki pripelje iz smeri Ponc. Ostanki stare poti iz Loške Koritnice, ki jih najdemo tik pod Robom nad Zagačami, nas preko gredin in grap pripeljejo na greben med V Koncu špico in Kotove špico (zelo zahtevno, priporočljivo z varovanjem)… Ljubiteljem turnega smučanja je priljubljen cilj smuka z območja Kotovega sedla proti Tamarju in zahtevnejši spust z Roba nad Zagačami v Loško Koritnico.
Med Loškim žlebom in Škrbino za Gradom
Veliki Ozebnik, Vrh Zelenic in Mali Ozebnik so redko obiskani vrhovi v južnem grebenu mogočnega Jalovca, ki jih od njega loči markanten Loški žleb na severozahodni strani nad Loško Koritnico. Kratek greben se zaključi v Škrbini za Gradom (2277 m), od koder se proti jugu spušča greben Pelcev. Zahodno od Malega Ozebnika je preval Čez Brežiče (1980 m), kjer je stičišče markiranih poti, ki se stekajo iz Loške Koritnice, Bavšice in Trente. V bližini prevala Čez Brežiče sameva Plešivec z zanimivo steno, zadnji vrh v dolgem grebenu Loške stene. Omenjene vrhove so gotovo prvi obiskali lovci in pastirji iz okoliških dolin. Plezalci so našli nekaj zase v strmih severozahodnih stenah nad Loško Koritnico, znana sta dva plezalna vzpona italijanskih plezalcev med obema svetovnima vojnama, obisk grebena in nekaj novejših smeri iz serije Tadeja Goloba in njegovih soplezalcev.
Omenjeni vrhovi ne premorejo planinskih poti, so pa zaradi bližine le-teh lahko hitro dostopni in primeren cilj za oboževalce brezpotij. Odlično izhodišče je Zavetišče pod Špičkom (2064 m) na vzhodni – Trentarski strani pod skalnato ostrico Špiček (2192 m), ki dominira jugovzhodno od glavnega grebena. Med turnimi smučarji sta priljubljena spust izpod Špičke v Zapodn in s prevala Čez Brežiče v Bavšico.
Peter Podgornik