Izpod Snežnika - Vojko Čeligoj: Sredi februarja so v Ilirski Bistrici postali bogatejši za novo knjigo, že osmo knjigo v nizu ILIRSKE TEME, ki jih od leta 1994 izdaja domače zgodovinsko društvo.
V vsaki knjigi je praviloma obdelana po ena tema iz življenja mesta in občine Ilirska Bistrica.
Tokrat je glasbeni in športni pedagog Dimitrij Grlj pripravil na več kot sto straneh Zgodovinski pregled športa na Bistriškem, kot je naslov dela. V svojem pregledu športnih področij je obdelal tudi planinsko in alpinistično dejavnost v domačih društvih pa uspehe nekaterih posameznikov, ki gotovo izstopajo ne le v krajih pod Snežnikom, ampat tudi v širšem prostoru.
Avtor našteje uspehe planinskega društva od leta 1907, ko je bilo društvo ustanovljeno, predstavi vse predsednike, ki so v tem času vodili društvo, povdari veliko vlogo društva pri delu z mladino, gradnji planinskih postojank in seveda obilno delo pri organizaciji masovnih zimskih vzponov na Snežnik, ki so v tridesetih letih (1975- 2005) omogočili varen vzpon na vrh Snežnika tega Kraškega velika, nad sto tisočim udeležencem.
V poglavju o alpinizmu ima posebno mesto alpinist, jamar in fotoamater Bogumil Brinšek (1884-1914) iz vrst znamenitih Drenovcev s svojim »Brinškovom kaminom« v Planjavi. Predstavljena je skupina mladih alpinistov postojnskih gimnazijcev, ki so v letih 1949 in 1950 kot člani postojnskega Alpinističnega odseka plezali v Kanjavcu in opravili pomembno prvenstveno smer. Tu je še samohodec Hinko Poročnik z mnogimi osvojenimi vrhovi doma in v srednji Evropi. Mladi alpinist Sandi Bubnič je v sedemsetih letih zbral okrog sebe vrsto alpističnih navdušencev, ki so v Jasenski steni organirali celo alpinistični vrstec. V tem času je izjemne alpinistične uspehe dosegal domačin Bojan Počkar vključen v AO Železničar Ljubljana. Za njim in njegovimi soplezalci so ostale mnoge zahtevne smeri v stenah domačih Julijcev, v centralnih Alpah, v bolivijskih Andih, v kanadskem Skalnem gorovju... Imena novih smeri Slovenska, Ilirska in Snežniška smer gotovo kažejo na Bojanovo domoljublje. Največji izzivi so ga čakali v Himalaji, kamor se je pogosto vračal. Tako tudi oktobra 1996 na svojem zadnjem osvajanu zahtevnega himalajskega vršaca Kumbakarne s prijateljem Žigo Petričem. Nanadna sprememba vremena ju je prenetila. In ... za vedno sta ostala v snežni gmoti pod steno.
Pomemben skok na področju alpinizma je bila organizacija alpinistične šole pred letom 2000, na kateri je od 16 prijavljenih opravilo izpit za alpinističnega pripravnika šest kandidatov, ki so danes vključeni v AO Rašica in v AO Obalnega PD. Plezali in osvajali so vrhove v Evropi, leta 2008 pa so celo organizirali »prvo bistriško odpravo« v Peru in se povzpeli na 6034 metrov visoki vrh Quitaraju.
Na športne uspehe mnogih svojih športnikov so Bistričani posebej ponosni. Nekatere so predstavili tudi na naslovnici tokratnih Ilirskih tem: Desno Janko Kovačič sokolski telovadec, ki je v slovenski tekmovalni vrsti pod vodstvom dr. Viktorja Murnika v Torinu leta 1911 med dvanajstimi narodi osvojila četrto mesto, na levi alpinist Bojan Počkar, v sredi Andraž Lipolt strelec na glinene golobe, edini bistriški olimpijec in svetovna prvakinja v lokostrelstvu Dolores Čekada. Na vrhu slike pa košarkaška ekipa Lesonita leta 1964, potem ko je postala absolutni prvak prve slovenske lige in se v Sarajevu na zahtevih kvalifikacijah uvrstila v prvo zvezo košarkaško ligo.
Vojko Čeligoj