Obzornik Zavarovalnice Triglav /1-2, 2011 - Sašo Sever: Bivak pod Grintovcem, uradno so ga odprli junija lani, je najvišje ležeči bivak v naših gorah.
Zanj skrbi Društvo gorska reševalna služba Kamnik. Novi bivak, ki v gorsko divjino vnaša modernost in domačnost hkrati, je že rešil najmanj eno življenje.
Bivak Pavleta Kemperla, imenovan po enem od začetnikov alpinizma v Kamniško– Savinjskih Alpah, so člani kamniške gorske reševalne službe skupaj s slovensko vojsko s helikopterjem zamenjali jeseni 2009, ker je bil star in dotrajan. Postavitev objekta, ki stoji na Legarjih na Velikih Podih na višini 2070 metrov, je kot glavni donator omogočila Zavarovalnica Triglav.
»Triglav se očitno dobro zaveda, da je preventiva boljša kot kurativa, varnost pa trajna vrednota in vsakdanja potreba,« je dejal Franc Miš, predsednik GRS Kamnik in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije.
Kompas, ki rešuje življenja Bivak pod Grintovcem, v katerem lahko prespi do osem ljudi, je zasnovan kot pokončen temen stolpič, ki je dobro viden od daleč in tako v prostoru deluje kot orientir.
»To je bila ideja nas reševalcev, saj je na Velikih Podih v slabem vremenu orientacija velik problem,« o ogromni pridobitvi predvsem za planince pravi Miš.
Prvi bivak je na tem mestu stal leta 1973. Kiosk, kot so ga imenovali planinci, je v krutih gorskih razmerah začel razpadati. Njegov čas se je po skoraj štirih desetletjih iztekel.
»Stari bivak smo odpeljali v dolino Kamniške Bistrice in je na ogled kot muzejski eksponat,« pojasni 48–letni reševalec.
»Bivak je zatočišče, namenjen alpinistom in drugim obiskovalcem brezpotij oziroma manj obljudenih poti v hribih in gorah, zavetje pred slabim vremenom in nočjo,« še razloži mož iz Gorjuše.
Zanimivo, stari bivak je le dva meseca po postavitvi rešil življenje dvema planinkama, novi, ki so ga uradno odprli lansko poletje, je rešil že najmanj eno življenje.
Prva akcija, prva žrtev
Oktobra lani sta dva planinca v neprimernih vremenskih razmerah obiskala Velike Pode, pripoveduje Miš. Zaradi megle sta večkrat zgrešila pot, bilo je mrzlo, naletaval je sneg in divjala nevihta. Znašla sta se v mišnici in izčrpana noč preživela pod balvanom. Naslednji dan je gospa, bržkone dehidrirana in podhlajena, umrla, moči pa so začele pojemati tudi njenemu sopotniku, ki je vendarle sprožil reševalno akcijo. Na srečo je našel bivak, se vanj zatekel, od tam pa so ga rešili Kamničani.
»Če bivaka ne bi bilo, bi se gospod težko rešil in verjetno ne bi dočakal reševalcev,« meni prvi mož drugega najstarejšega društva pri nas, ki na leto opravi okoli 25 intervencij, v povprečju se jih pet konča tragično. Prva letošnja smrtna žrtev v gorah se je zgodila nekaj dni pred najinim pogovorom, ko je potekala tudi prva reševalna akcija Društva GRS Kamnik v letu 2011.
»To je bil primer, kako se lahko prijeten popoldanski sprehod v hipu spremeni v hudo tragedijo,« pravi Miš.
V nesreči pokliči 112
Zdrsi na strmem terenu, plazovi in podhladitve so največje nevarnosti v zimskem času.
»Lani so plazovi pod seboj pokopali kar sedem ljudi, zato smo na začetku tega leta pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav na Veliki planini organizirali dneve varstva pred snežnimi plazovi,« je še dejal sogovorec, z našo družbo povezan tudi poklicno kot zavarovalni zastopnik agencije Finmart.
Lavinski trojček, kamor spadajo sonda, lopata in lavinska žolna, je v zimskih razmerah nenadomestljivi del opreme. »Te priprave ne preprečijo nesreče, a če se zgodi, je večja možnost, da rešimo ponesrečenega,« trdi Miš in vsem obiskovalcem gora v primeru nesreče sporoča: »Pokličite nas na številko 112!«
Sašo Sever
foto: Matevž Paternoster