Natalija Gros: Moja prva letošnja tekma je za mano. Tokrat sem na domačih tleh, skoraj pred domačim pragom, zasedla 6. mesto.
Tekma v Logu, je bila vsekakor nekaj posebnega, saj je bila prva balvanska tekma za svetovni pokal pri nas v Sloveniji in po dolgih letih kranjske tekme je bila prav dobrodošla dodatna popestritev. Poleg tega pa je bila organizirana odlično in natančno in res sem vesela, da so se imeli slovenski navijači možnost spoznati tudi z balvansko tekmo za svetovni pokal!
Sama sem bila z uvrstitvijo v finale zelo zadovoljna in vesela, saj je bil to moj prvi cilj in želja. V finalu pa se tekma spet začne od znova in moj cilj je bil brez sramu štartati tudi na prvo mesto. Nisem imela česa izgubiti, samo pridobila bi lahko.
V prvem balvanu sem tako tudi začela in nastopila s pravo mirnostjo in samozavestjo, po prvem neuspelem poiskusu, sem takoj videla kje tiči zanka in prišla čez tisti del bolderja, ki nam na ogledu ni bil popolnoma jasen. Nato pa se mi zgoraj ni takoj posvetilo kaj naj bi naredila, ko pa se mi je, sem iz sebe dala vse kar sem lahko, atome moči sem vlekla iz navijanja občinstva, a mi je zmanjkalo moči, da bi sploh zadržala vrh.
V drugem balvanu mi po dveh neuspelih poiskusih ni šlo "po načrtih" in takrat se je moja samozavest začela krhat in to pošteno priznam. Od tam naprej je šlo vse samo še dol, tako tudi moja energija in odločnost, čeprav sem se borila do zadnjega atoma, a to samo po sebi še zdaleč ni dovolj na tekmi takega ranga in pri mojih visokih ciljih. Tako sem bila naslednja dva balvana več na blazinah kot na steni in nikakor nisem našla tiste prave sproščenosti in poleta, ki bi ga morala čutit že ob dejstvu, da sem plezala v finalu. Nekaj me je držalo nazaj in nisem našla ne prave želje več niti ne več tiste koncentracije, s katero bi dobila kakšno dodatno idejo.
Tako s končnim plezanjem nisem bila zadovoljna in to sem si morala priznat brez olepšav in slabe tolažbe, da pa vseeno ni blo tako slabo. Enostavno ni bilo to kar sem si želela pokazat in pika. Kje pa so glavni razlogi za to, pa je čas za reševanje zdaj.
Do naslednje tekme v Eindhovnu na Nizozemskem je še mesec in pol, vmes me čaka še državno prvenstvo v težavnosti in s tem tudi veliko več treninga za vzdržljivost, saj v Arcu nastopam tako v balvanih kot v težavnostnem plezanju. Vsekakor pa je bila tekma v Logu zelo dobra potrditev moje fizične pripravljenosti in potrditev, da sem dobro trenirala. Tista pika na i, ki bo pa potreba v moji glavi, da bom verjela in zaupala vase še bolj in da me ne bo nič zmotilo pri plezanju v finalu, da bom lahko sproščeno "poletela", pa verjamem da jo bom kmalu našla.
Zdaj pa treningi tečejo naprej, ni časa za počitek in jokanje, vsak dan je dragocen!
Mojo kratko izjavo, pa si lahko pogledate tudi na Red Bull-ovi spletni strani!
Natalija Gros