Delo, Na današnji dan - Blaž Močnik: Sektor za preiskovanje letalskih nesreč je zaradi vse pogostejših nesreč predlagal ostrejši nadzor jadralnih padalcev - Obremenjeni tudi gorski reševalci
Tolmin - Država s pristojnimi letalskimi službami očitno ni mogla slediti razmahu jadralnega padalstva pri nas, slabši nadzor pa je pod oblake tako privabil tudi takšne, ki temu adrenalinskemu športu včasih niso kos. Število nesreč se iz leta v leto povečuje, zato bo agencija za civilno letalstvo vendarle vzela pod drobnogled dogajanja tudi v najpreprostejši zvrsti letenja. Na pomanjkljiv nadzor so opozorili v vodstvu Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), saj prav gorski reševalci največkrat rešujejo padalce z dreves in grap.
Sektor za preiskovanje letalskih nesreč na ministrstvu za promet je zaradi povečanja tovrstnih nesreč letos že izdal varnostno priporočilo pristojni Agenciji RS za civilno letalstvo in ji predlagal, naj sproži aktivnosti za preprečevanje nesreč in izboljšanje varnosti tovrstnega letenja. »S preiskovanjem poskušamo ugotoviti, kje je sistemski problem, da bi lahko zmanjšali število nesreč. V prvi vrsti pa je treba omeniti, da gre za spoštovanje pravil letenja, izobraževanje, izkušnje in za individualno odgovornost posameznih pilotov,« je pojasnil Roman Rovanšek, vodja omenjenega sektorja.
Glede na varnostno priporočilo lahko padalci v prihodnje pričakujejo ostrejši nadzor inšpekcije za letalski promet. Inšpektorji lahko s svojimi pristojnostmi pregledujejo veljavnost licenc, naprav in vzletišč ter drugih postopkov, ki jih določa posebna uredba o jadralnem padalstvu. Izdajo lahko tudi začasno prepoved letenja, ne glede na to, ali gre za organizirano ali neorganizirano letenje na uradnih ali neuradnih vzletiščih.
V nesreče zapleteni predvsem tujci
Padalske nesreče se v veliki večini primerov dogajajo tujcem zaradi neizkušenosti, nepravilne izbire terena in precenjevanja svojih sposobnosti v zahtevnih vremenskih pogojih za jadranje. »Nesreč domačih pilotov je zelo malo. K nam prihajajo tudi padalci iz tujine z manj znanja, ki želijo na vsak način v zrak. Toda glede na število padalcev Slovenija nikakor ne odstopa po številu nesreč,« je izpostavil predsednik Zveze za prosto letenje Slovenije Damjan Pregelj.
Na ohlapen nadzor so nazadnje opozorili v GRZS. Predsednik zveze Igor Potočnik je dejal, da gre za letalske nesreče, in ne nesreče v gorah in da bi država to morala razlikovati. Akcije službe nujne medicinske pomoči krije zdravstvena zavarovalnica, medtem ko gorskim reševalcem prostovoljno delo plačuje uprava za zaščito in reševanje. »Pri nas je reševanje brezplačno, v tujini pa se to plačuje. Tolminci komaj še zmorejo reševati, težava je tudi odsotnost reševalcev z dela. Nadzor nad jadralnimi padalci je izjemno slab,« je dejal Potočnik. Načelnik postaje tolminskega GRS Žarko Trušnovec je opozoril, da je za reševalce na terenu vseeno, ali gre za letalsko ali gorsko nesrečo: »Če pokličejo, gremo v akcijo. Če nas ne bodo klicali, potem pač ne bomo šli na teren. Se pa sprašujem, kdo bo to delal namesto nas.«
Pri nas ne obstajajo zavarovanja, ki bi krila stroške reševanja v primeru padalskih nesreč. »Vsekakor ne gre za zneske, ki bi izčrpavali proračun. Kakor pri nas, je tudi v tujini dovolj dodatno zavarovanje, ki vsebuje helikoptersko reševanje, le da se pri nas v teh primerih ne izstavlja računov,« je pojasnil Pregelj. Padlemu padalcu za stroške reševanja ni treba skrbeti, če ima s seboj evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. »Kdor nima urejenega zavarovanja, je samoplačnik. Tujci nimajo vedno urejenih zavarovanj, v veliko primerih pa jih imajo pri zavarovalnicah, ki pri nas ne veljajo,« je dejal Erik Hrast, vodja službe nujne medicinske pomoči v tolminskem zdravstvenem domu.
Blaž Močnik