Boris Štupar 12.01.2014 06:28 2346 0

Prvi sončni vzhod v letu 2014

Rok Eržen: ... na Grintovcu

Za prvega sem si izbral prvaka Kamniško-Savinjskih Alp. Bil je res čudovit zimski dan, ampak pojdimo lepo po vrsti.
Startam malo pred eno uro zjutraj, in sicer pri Suhadolniku. Seveda se mi ni treba bati, ali bom dobil prosto parkirno mesto ... še izbiral sem lahko.

Proti svojemu cilju se odpravim najprej čez Taško in potem po zimski varianti proti Grintovcu. Sneg se začne dokaj visoko, šele pod kočo in spodaj je kar poledenel, zaradi dežja, ki je padal pred dnevi. Kaj hitro si nadenem dereze in že hitim dalje.
Vidim bore malo, ker spet ni lune ... le kam je šla ... in posledica tega je, da sem imel manjše težave pri orientaciji, še zlasti spodaj.
Više gori je snega seveda veliko in Streha Grintovca je popolnoma zalita. Tu je vse od klož, napihanca, plazovine do velikih ledenih plošč. Obvezno dereze in cepin, drugače ne gre.
Omeniti moram še opasti, ki so nastale ob robu, zato nikar preblizu!

Stalni spremljevalec na Strehi je veter. Hotel se je igrati, pa me ni ravno zanimalo ... no, nazaj grede že ...

Na vrh pridem približno pol ure pred sončnim vzhodom ... sledi mučno čakanje in potem se začne ... prav noben si ni enak, vsak je nekaj posebnega ...

Ko Kočna zažari v vsej svoji lepoti, jo je lepo gledati ... res veličastna...
Pri sestopu ni bilo težav, le veter je iskal družbo za igranje ... no, nekaj časa sem mu pa vendarle namenil ...

Zdaj pa naj svojo zgodbo povedo še slike ... Grintovec, prvi sončni vzhod v letu 2014