V okviru letošnjega štirinajstega Tabora mladih planincev PZS, ki je bil od 11. do 18. avgusta, smo za Mladinsko izmeno pripravili dvodnevno popestritev ...
... njihovih sicer intenzivnih hribovskih aktivnosti. V taboru mladih v Podvolovjeku smo tokrat bili nastanjeni mladi in malo manj mladi iz različnih krajev Slovenije, vse od Primorske pa do vzhodnega dela naše dežele.
Pisana druščina se je po gorski turi v sredo popoldan zbrala v šotoru jedilnice. V okviru izobraževalnega dela tabora je bilo najprej predvideno predavanje o prostem plezanju ter spoznavanje tehnične opreme. Večinoma so se udeleženci prvič srečali s plez. tehniko gibanja, nevarnostmi, vrvno tehniko in opremo potrebno za varno gibanje v pokončnem svetu. Kljub informativnemu značaju predavanja je bilo za prisotne predstavljenih kar nekaj (osnovnih) informacij o plezanju, ki pa so nujne za varno izvedbo praktičnega 
dela. Poslušali so na polno, tudi spraševali. Kako da ne, to kar bodo doživeli naslednji dan, vendarle niso pričakovali. In če so z velikim zanimanjem sodelovali na več kot dvournem predavanju, nas je na koncu zanimalo ".. je koga strah? Ali morda kdo ne želi sodelovati na praktičnem delu?". Pogovarjali smo se in poizkušali razložiti, da bo praktični del za njih nekaj posebnega, ne prehudo napornega. Da bo zanimiv in predvsem dokaj varen. Pri tem pa upali, da seme pade na plodna tla. Kajti sedaj je ena redkih priložnosti, da pod strokovnim vodstvom poiskusijo nekaj kar ne poznajo, nekaj o čemer imajo morda predsodke in celo kanček strahu. Trda tema je bila, ko smo zaključili in se spravili spat ob budilkah nastavljenih na peto uro.
Zjutraj je na naše veselje vse potekalo po planu in kmalu smo se že vzpenjali proti Korošici. Nebo brez oblačka je obetalo prekrasno četrtkovo dopoldne. Poplezali smo do predvidenih sektorjev s športnimi smermi, napeljali vrvi in dogodivščina se je za udeležence tabora lahko pričela. Tu in tam zaskrbljene oči so v plezalnih smereh nemo opazovale sovrstnike/ce kako iščejo oprimke, stope in kombinacijo gibov. Že res, da je bila včasih potrebna kašna vzpodbuda, ampak tudi tisti malce skeptični, z morda nekoliko obilnejšo mero strahu, so po prvi preplezani smeri žareli na polno. Kot da so na vrhu dobili ne vem kakšno nagrado..
Če že plezanje ni bilo na meji težavnosti, pa so spusti večini udeležencev krepko dolili adrenalina. Razumljivo, prvič v pokončnejši skali, ko je vse pod tabo tako majhno in drobceno, sigurno še ne zaupaš vrvi na katero si sicer varno navezan. Občutki, s katerimi se je srečal vsak še tako dober plezalec nekoč davno, ob svojih prvih začetkih. Ampak udeleženci tabora se niso dali, vsak je splezal vse smeri v sektorju kjer smo bili, nato smo se preselili višje, v naslednji sektor z malenkostno daljšimi smermi. In tudi tam so uživali. Uživali vedno bolj, če bi smeli soditi po prešernih nasmeških na njihovih obrazih. Niso pa uživali le udeleženci, tudi vodja tabora Matej T. in tehnični vodja Štefan M. sta plezala skupaj z njimi, uspešno in navdušeno.
Vse prehitro je minil ta četrtek, prišlo je popoldne in z njim napovedane nevihte. Pravočasno smo jo odkurili proti dolini, kajti do tabora v Podvolovjeku je bilo še kar daleč. V taboru nas je čakala slastna večerja, po njej smo se dobili še na obvezni analizi. Vtisi pa prijetni da je kaj
. "Še bi plezali!" so rekli, še daljše in težje smeri. "Ali bo možno plezat tudi naslednje leto??" so še spraševali. Le kam so izginili strahovi preteklega dne!?
Zadovoljna, da smo jim popestrili dogajanje v taboru, da so spoznali nekaj drugačnega v hribih, morda tudi nekaj novega o sebi, sva se z Matijo proti večeru odpravila nazaj proti domu. Tudi to, da se je vse izteklo tako kot smo načrtovali, je bila nagrada za trud. Nauk dvodnevnega druženja z mladinsko izmeno bi lahko bil: pustimo se presenetiti, gorski svet nudi številne možnosti in zadovoljstva prav vsakomur. Pri praktični izvedbi plezalnega dela tabora sta bila v veliko pomoč Matija N. (ŠAO) in Klemen Z. (AAO). Predavanje in celoten potek praktičnega dela "srečanja" udeležencev mladinske izmene tabora PZS s prostim plezanjem, sem pripravil in vodil Mijo K. (ŠAO).
Mijo Kovačevič
Šaleški AO