Franci Savenc 18.08.2012 07:30 1875 2

Rjavina čez Teme

Bojan Ambrožič: Na Rjavino vodita dve markirani poti. Prva bolj atraktivna pripelje s Kotla, druga pa z Dovških vratc. Tokrat pa sem se ...

... na Rjavino povzpel po brezpotju čez Teme.

Začel sem v Krmi pri Lesi. Opremo sem toliko zreduciral da sem vse stlačil v camelbak, saj sem želel dolgočasen začetek poti skozi Spodnjo Krmo preteči.
To mi je tudi brez težav uspelo. Seveda pa nisem tekel na polno.

Celotna objava na BojanAmbrozoc >>>

Na Malem polju pod Prgarco pa sem skrenil z običajen poti ter zavil na lovsko pot skozi Travno dolino. Gre za zelo luštno samotno pot, ki nas mimo lovske koče prek razgibanega sveta pripelje na markirano pot Prgarca – Staničev dom. Te markirane poti sem se držal samo dobrih pet minut, potem pa sem zavil na neoznačeno pot skozi Kravjo dolino. Odcepa ni mogoče zgrešiti, saj ga označujejo možici.
Pot skozi Kravjo dolino je sicer zelo slabo shojena. Vendar se ji za silo da slediti. S te poti se mi je počasi odpiral razgled na Rjavino in Teme, kamor sem namenjen. Vse bolj sem se bližal steni Rjavine, vse bolj grozno je zgledalo in ni mi bilo jasno kako je mogoče na povsem enostaven način premagati tako mogočno steno. Zato sem se odločil da se povzpnem na vrh Veliki Viševnik da se razgledam in najdem prehode. Z vrha Velikega Viševnika se je res pokazal enostaven prehod z melišča na travnat vrh Temena. Veliki Viševnik je sicer le šest metrov višji od veliko bolj slavnega bratranca Viševnika nad Pokljuko.

Zatem sem poti skozi Travno dolino sledil vse do roba stene nad Krmo. Potem pa se je nenadoma izgubila v labirintu škrapelj in ruševja. Brez večjih težav sem se prebil skozi prehode med ruševjem do vznožja Temena. Šele tam pa sem naletel na pravo stezico. Če ne bi pisal knjige, bi rekel dobro da vem za drugič. Tako pa sem po stezici sestopil nazaj navzdol v Travno dolino z namenom da poiščem odcep, ki sem ga očitno grdo zgrešil. Izkazalo se je da je odcep označen s tremi velikimi možici, ki jih običajno ne bi mogel spregeldati. Tokrat pa sem odcep zgrešil zato, ker sem ravno takrat oprezal v nasprotno smer proti V . Viševniku da bi našel enostaven prehod na vrh.

Po tej sedaj do potankosti raziskani stezici sem se vrnil nazaj pod Teme. Spotoma sem si ogledal ostanke bombnika, ki je tu strmoglavil med drugo svetovno vojno. Zanimivo je to da to ni edini bombnik, ki je strmoglavil pod Rjavino. Drugega najdemo ravno na nasprotni strani gore, v krnici Pekel. Čez melišča in še mimo mnogih ostankov letala sem se povzpel pod Teme. Glede na opise sem pričakoval da je prehod na Teme precej zahteven. V resnici pa je treba premagati le eno zelo kratko rahlo izpostavljeno poličko. Od Temena dalje do vrha Rjavine se vzpenjamo po širokem travnatem in nato gruščnatem slemenu. Poti ni, prav tako pa ni nobenih težav. Zato celo menim da je ta pristop na Rjavino po tehnični (nikakor pa ne po orientacijski!) plati celo lažji od obeh markiranih. Za trening sem ta odsek pretekel. Pravzaprav zelo spominja na Streho Grintovca.

Z vrha Rjavine sem mimo okna sestopil na Dovška vratca ter se vzpel še na Ravnico pod Ržjo, ki se nahaja v neposredni bližini Staničevega doma. Že tu so me dobile prve dežne kaplje. Potem pa sem po markirani poti sestopil nazaj v Krmo. Pri Prgarci pa me je ujel pravi naliv, ki me je za tem pral vso nadaljnjo pot v dolino do avtomobila. Na srečo je bilo pri meni le enkrat dovolj da sem gol vozil domov. Od takrat dalje vedno v avtomobilu pustim nahrbtnik s suhimi oblačili.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

16.08.2012