Biljke planina Bosne i Hercegovine. Plants of the Mountains of Bosnia and Herzegovina. Upoznavanje i određivanje biljaka. Dubravka Šoljan, Edina Muratović & Sabaheta Abadžić. Sarajevo; Zagreb, TKD Šahinpašić. 2009.
Sredi poletja, ko so gore v Bosni in Hercegovini v najlepšem cvetju, me je razveselila knjiga iz Sarajeva in prebudila spomine na botanično planinska potepanja po Vranici, Jahorini, Trebeviću ...
Knjiga je delo treh avtoric - botaničark, ki jim je skupna ljubezen do rastlin in ljubezen do gora.
Dr. Dubravka Šoljan je redna profesorica na sarajevski Univerzi. Ukvarja se s sistematiko rastlin in z varstvom narave. Dr. Edina Muratović je docentka na sarajevski Univerzi in se ukvarja z botaničnimi raziskovanji in z molekularno citogenetiko. Sabaheta Abadžič je muzejska svetnica v sarajevskem muzeju (Zemaljski muzej BiH). Objavila je več botaničnih znanstvenih in strokovnih del in se ukvarjala z nekaterimi vrstami iz družine ščetičevke.
Strokovna recenzenta sta bila dr. Čedomil Šilić in mag. Lijerka Kutleša, oba poznana bosansko- hercegovska botanika. Zlasti Šilić ima bogate izkušnje s pisanjem botaničnih poljudno znanstvenih del, znan je po delih Atlas drveća in grmlja (1973), Šumske zeljaste biljke (1977), Endemične biljke (1984) in Ukrasno drveće i grmlje (1990). Vse te knjige so prikazovale rastlinstvo nekdanje Jugoslavije.
V Predgovoru so avtorice zapisale, da je koncept knjige prilagojen ljubiteljem gora, narave in še posebej rastlinskega sveta, širokemu krogu bralcev od 7 do 77 let. Pri izboru vrst je bil eden od odločilnih dejavnikov med drugimi tudi kvalitetea fotografij. Skoraj vse je prispevala Dubravka Šoljan.
V Uvodu je predstavljena Bosna in Hercegovina kot dežela gora, saj pokrivajo kar 42 % njene površine. Država se odlikuje po veliki biotski pestrosti in raznolikosti, saj na tem območju uspeva kar 5200 praprotnic in semenk (v Sloveniji približno 3200!). Kar 10% pa je endemičnih rastlin! Veriga Dinarskega gorstva poteka v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Najvišji vrh je Maglić (2386). Na kratko so predstavljeni tudi višinski pasovi vegetacije.
Uvodni del je tudi v angleškem jeziku, kar bo knjigo približalo tudi tujim obiskovalcem gora.
V knjigi je opisanih 393 vrst. Mnoge so široko razširjene, nekatere rastejo samo v visokogorju, precej je dinarskih endemitov, nekatere pa so doma samo v Bosni in Hercegovini.
Rastline so razporejene v skupine glede na barvo cvetov (modri in vijolični, rdeči in rožnati,
rumeni in oranžni, beli, zeleni in rjavi), kar je označeno tudi barvno na straneh knjige. V okviru posameznih barv pa so vrste razporejene po rastlinskem sistemu.
Vsaka rastlina je predstavljena z domačim, angleškim in latinskim imenom ter z družino, v katero spada. Označen je čas cvetenja in višina ter kategorija ogroženosti. Naslednji podatek je rastišče: travnik, melišče, skalna razpoka, ob poteh... Sledi splošna razširjenost vrste in razširjenost po gorah Bosne in Hercegovine. Zelo na kratko je označena uporabnost (medonosnost, hortikultura). Pri nekaterih so dodane različne opombe: strupenost, vrsta potrebuje večjo zaščito, barva cvetov variira, parazitska, saprofitska rastlina in podobno.
Vse fotografije so bile posnete na naravnih rastiščih. Na posnetku je cvetoča rastlina, ponekod so dodane manjše slike rastline v plodečem stanju ali podrobnost, ki je pomembna za prepoznavnost (npr. list, cvet).
Podnaslov knjige je Spoznavanje in določevanje rastlin, zato so se avtorice trudile, da bi to delo obiskovalcem gora in ljubiteljem cvetja olajšale.
Knjiga se konča s seznamom literature, z abecednim kazalom znanstvenih, domačih in angleških imen in s spiskom ogroženih in redkih vrst v Bosni in Hercegovini.
Na zavihku platnic so razložene kratice in simboli, ki so uporabljeni v knjigi, ter nekaj navedkov iz obeh recenzij. Na notranji strani ovitka je spredaj zemljevid Bosne in Hercegovine, zadaj pa je popis družin in številke strani, na katerih so opisane posanezne vrste iz teh družin. Na zadnjih platnicah so zelo na kratko predstavljene vse tri avtorice.
Izbor vrst je narejen strokovno in poznavalsko, fotografije prve avtorice so nastale v naravi, kot botaničarka ve, kaj je pri določanju rastline pomembno in to tudi poudari. Delo ni samo botanično korektno, ampak ima tudi velik vzgojni in naravovarstveni vidik. Nastajalo je z botaničnim znanjem in izkušnjami, s planinskim navdušenjem in z ljubeznijo in če nas bodo planinske poti zanesle v bosansko-hercegovske gore, nam bo ta knjiga pomagala pri odkrivanju in prepoznavanju rastlinskega bogastva.
Nada Praprotnik