Večer, Potovanja - Vojko Mitrovič: Po bogati naravni in kulturni dediščini Dolenjske in Bele krajine, po njuni neokrnjeni naravi, prijaznih vasicah in po vinskih poteh, nas lahko do samostanov, srednjeveških gradov ali do domačih gostiln vodijo tudi sodobne naprave, kot so mobilni telefon, GPS ali dlančnik
(Vojko Mitrovič)
Na kolesarski poti od Trebnjega do Novega mesta
Lepote Dolenjske in Bele krajine lahko zeleno naravnani popotniki spoznavamo s čolnom, kolesom, na konjskem hrbtu ali peš. Na številnih in pestrih poteh se ni bilo vedno lahko znajti, ne vedoč za zanimivosti pa smo do cilja velikokrat pribrzeli prikrajšani za marsikatero popotniško spoznanje in užitek. Da ne bi več bilo tako, so se vrli Dolenjci že pred dvanajstimi leti lotili obsežnih projektov Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ter Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. S tem so sistematično zbrali, uredili in v brošurah ter na medmrežju predstavili zanimive popotniške poti z malodane vsemi arheološkimi najdišči, kulturnimi in športnimi prireditvami, sejmi in še bi lahko naštevali.
Z letošnjim oktobrom pa je na Dolenjskem dokončno zaživela še nova in zanimiva turistična ponudba z imenom Regijska mreža tematskih poti. Regijska mreža tematskih poti je pravzaprav nadaljevanje oziroma smiselna nadgradnja projekta Po poteh dediščine in kot tak dejavno sledi sodobnim smernicam v turizmu, saj je odlično podprt z interaktivnim spletnim in mobilnim portalom. Ob svoji zasnovi na "zelenem turizmu", ki združuje obstoječo ponudbo z naravno in kulturno dediščino ter aktivnim preživljanjem prostega časa, nam tako ponuja vse informacije tudi med popotovanjem. Na ekranu svojega mobilnega telefona, GPS-a ali dlančnika se nam lahko med potjo prikazujejo zemljevidi, s katerih lahko določimo svojo lokacijo, z opisom pestre ponudbe ob izbrani poti. Ob krajevnih znamenitostih so to še prenočišča, gostišča, servisi in trgovine.
Poti so tematsko povezane, spoznavati pa jih je mogoče z dnevnimi izleti, ob koncu tedna ali v daljših počitnicah. Vodja projekta dr. Marko Koščak pravi, da je na poteh mogoče preživeti tudi 14 bogatih dni, saj je ob poti več kot sto znamenitosti kulturne in naravne dediščine ter več kot dvesto ponudnikov gostinskih in drugih storitev. Ob tem dodaja: "Na popotovanju po naših krajih boste lahko sami ali z vodičem obiskali gradove, srednjeveške samostane, v muzejih spoznali arheološke izkopanine, odkrili vasice s številnimi cerkvicami, zdravilišča, mestne trge in se poveselili z domačini v njihovih vinogradih. Spoznali boste čudovito mehko pokrajino, uživali ob tradicionalnih prireditvah, občudovali izdelke spretnih rok Dolenjcev in Belokranjcev. Prepričani smo, da bodo čista in neokrnjena priroda ter ljubeznivi domačini s pomočjo Regijske mreže tematskih poti še bolj zanimivi in vredni obiska."
Da je projekt Regijska mreža tematskih poti obsežen in bogat, a hkrati tudi poseben, dokazuje tudi za slovenske razmere nenavadno dejstvo, da je nosilki projekta Občini Trebnje uspelo k aktivnemu sodelovanju pritegniti kar 19 občin jugozahodne Slovenije.
Pa si poglejmo, kako je Regijska mreža razdeljena.
Pohodništvo
Pokrajina je idealna za sprehode in za uživanje ob pogledu nanjo. Nekdo je v šali rekel, ko je opisoval valovitost površja Dolenjske, da ta nima toliko ravnega sveta, da bi liter cvička stal na ravnem. Dvajsetero poti s skupno dolžino 449 kilometrov vodi iz dežele suhe robe preko kočevskih gozdov do najbolj južnih krajev Slovenije ob reki Kolpi, iz Bele krajine preko Gorjancev po poteh belih menihov in romarskih poti do Suhe krajine in lehnjakovih pragov na reki Krki.
Jahanje
Z najetim ali lastnim konjem se lahko odpravimo po osmih jahalnih poteh v skupni dolžini 327 kilometrov. Tako se lahko na primer jahači na konjskih hrbtih odpravijo na pot, ki pelje na Kočevsko, in se nato spustijo do gradu Kostel. Po obronkih Bele krajine se povzpnejo na vrh Gorjancev, nato pa se mimo senožeti spustijo do Pleterja in termalnih vrelcev, pokukajo v skrivnostno dolino Radulje in mimo "speče lepotice" ob Mirni zajezdijo v Suho krajino in dolino reke Krke.
Veslanje
Pet vodnih poti s skupno dolžino 121 kilometrov je začrtanih na dveh rekah: na reki Kolpi od Fare do Božakovega in na reki Krki. Na slednji lahko uživamo v mirni plovbi s kanuji ali adrenalinsko preveslamo nad 20 lehnjakovih pragov. Na vodo se lahko podamo tudi po dveh okljukih Krke ob Novem mestu, kjer vozi Rudolfov splav. Ob rekah je več vstopno-izstopnih točk, na voljo sta najem čolnov in vodenje.
Kolesarske poti
Dvanajst kolesarskih poti ima skupno dolžino kar 540 kilometrov. Med različnimi turami si lahko na primer izberemo pot, ki pelje skozi uvalo Loškega Potoka in se nato preko obsežnih gozdov Kočevskega roga povzpnemo na Mirno goro. Kolesarji si lahko ob poti namočijo noge v termalnih vrelcih, poromajo na Čatež, si "napolnijo baterije" ob energijskih točkah Kolpe in ob Baragovi poti odvijugajo do reke Krke.
Poti so razvrščene v štiri kategorije: pot do 30 kilometrov brez večjih vzponov, pot v dolžini 30 do 50 kilometrov s krajšimi ali enim daljšim vzponom, pot v dolžini 50 do 70 kilometrov z enim ali dvema daljšima vzponoma in pot v dolžini nad 70 kilometrov oziroma z več daljšimi vzponi.
Regijska mreža tematskih poti me je tako pritegnila, da sem si jo zaželel pobliže spoznati na kolesarski študijski turi, na enodnevni izlet od Trebnjega do Novega mesta se nas je podalo kakšnih deset kolesarjev. Kolo in opremo mi je posodil kolesarski servis Petra Štanglja, nato pa hajd na pot. Zbrali smo se pred gostilno Meglič v Trebnjem, ki se ponaša z nazivom "kolesarjem prijazno gostišče". Opremljeni z domiselno kolesarsko malico in priborom (domača suha klobasa, kruh, nožek in deščica za rezanje) smo se nato s kolesi in dlančniki pognali na 46 kilometrov dolgo pot proti Novemu mestu. Prvi postanek smo imeli na Jurjevi domačiji, pravzaprav pri muzeju na prostem, tam smo si ogledali lepo ohranjeno delno leseno kmečko hišo s črno kuhinjo. Pot smo nadaljevali mimo Baragove domačije do gradu Žužemberg, kjer nas je z nagovorom sprejel sam graščak. Nato smo po dolini Krke kolesarili do ostankov Auerspergove železarne. Zanimiv postanek je bil tudi v Soteski, kjer so ruševine renesančnega gradu in znameniti Hudičev turn. V eni od stavb v sklopu gradu si je bilo zanimivo ogledati depo Tehniškega muzeja Slovenije, kjer je spravljena majhna, a ogleda vredna zbirka starih limuzin in drugih vozil.
Naša pot se je končala na Župančičevem sprehajališču v Novem mestu, kjer smo se ob Gostišču Loka zapeljali na Rudolfov splav in tako na vodi zaključili svojo kolesarsko pot.
O Mreži tematskih poti po Dolenjski in Beli krajini lahko izveste na http://www.slovenia-heritage.net ali v Kompasu Novo mesto, kjer vam bodo na vašo željo izlet še dodatno izpopolnili.
(Vojko Mitrovič)
Na Župančičevem sprehajališču v Novem mestu
(Vojko Mitrovič)
Naša pot se je končala na Rudolfovem splavu
Vojko Mitrovič