Boris Štupar 26.10.2008 06:29 1839 0

Slap ki umira

Nedeljski dnevnik, Prosti čas - Franci Horvat: Veliki podor v slapu Čedca. Padec se je v zadnjih letih s 130 metrov znižal na trideset.

»V zraku je okus po pesku in vonj po smoli, s steno se podira v dolino tudi gozd nad Čedco, celi macesni letijo po zraku. Poglejte, eden prav zdaj! Precej nižje spodaj sem, vendar mi ob vsakem večjem ropotu srce hitreje udari. Čakam uro, dve, tri, vendar se noče zgoditi kaj res velikega. Pa bo prišlo, vsaj videti je tako...
Slapa Čedce tako zaenkrat ni več videti. 660 let po tistem, ko nam je začelo uhajati jezero, ki je menda pokrivalo Jezersko, se podira še druga posebnost. Neverjetno je, navsezadnje pa ni samo slabo: Čedca je bila v celoti preplezana enkrat samkrat, pa še to levo od siceršnjega glavnega toka! Zdaj vse stare smeri ležijo ob vznožju in čez čas, ko se bo Kočna spet umirila, bo stena čakala povsem sveža in nedotaknjena. Morda si bo vsaj kakšen mali potoček našel pot prav od vrha do tal, morda bo tudi čez čas čez Čedco še tekel slap in mogoče bodo celo še takšne zime, da bo spet zamrznila.«
Odlomek je iz zapisa na spletni strani, kjer je Anja Krničar z Jezerskega 12. junija 2008 doživeto napisala svoje vtise o slapu Čedca, ki se podira. V knjigi Antona Ramovša Slapovi v Sloveniji (izdala jo je Slovenska matica leta 1983) lahko zasledimo, da sodi slap Čedca po nastanku med mlajše slapove na Slovenskem, dnevi pa naj bi mu bili šteti. V mesecu maju 2008 se je delno to tudi zgodilo. Velik podor stene, preko katere je tekla voda, je popolnoma spremenil videz sten pod Škofovo glavo. Podori se še vrstijo, kajti vsake toliko časa prileti kakšna velika skala ali kamnit plaz. Pod slapom in delno tudi po strugi so se nagrmadile velike količine odkrušenega materiala, preko katerega teče voda. Zaradi prisotnosti rdeče kamenine, ki vsebuje železove in aluminijaste primesi v dolomitu, se je voda trenutno obarvala rjavkasto rdeče...
Nekateri domačini se bojijo tudi kakšnih hudih nalivov, ko bi podivjane vode zaradi predrtega nasipa pod slapom lahko poplavljale vse pred seboj.
Čeprav so nekateri podatki že arhivski, še nekaj značilnosti o slapu Čedca. Leži na koncu ledeniške doline Makekove Kočne v nekakšnem amfiteatru. Nekdaj je bil slap bolj znan, kot je sedaj, čeprav vodi iz doline dobro uhojena in markirana pot, primerna tudi za otroke. Lepo je videti že od daleč, kako pada prek rdečkastih sten. Slap napaja snežnica izpod zasneženih krnic Jezerske Kočne (2540 metrov) in Velikega kupa (2126 metrov). Najbolj vodnat je od konca aprila do začetka junija, ko se topi sneg. Do podora je bil slap enopramenski (občasno tudi dvopramenski) , ki je običajno konec poletja presahnil, pozimi pa je pogosto zamrznil in za sodobne alpiniste je bil eden od najtežjih izzivov lednega plezanja v Sloveniji. Raziskovalci ljudskih imen so slap Čedca poimenovali po igrači - punčki v plenicah »čečica«. Ni potrebne veliko domišljije, da dobimo podoben namig. Kot zanimivost naj na koncu omenimo, da je pred kratkim izšla knjiga Toma Jeseničnika Slovenija v presežkih (izdala jo je Mladinska knjiga leta 2008), v kateri se nahaja tudi slap Čedca kot najvišji slap v Sloveniji s 130 metri. Žal tega primata nima več, kajti prostega pada vode je le še za dvajset metrov. Prekaša ga celo povsem neznan slap s 30 metri prostega pada, ki se skriva v stenah pod Jezersko Kočno.

26. 10. 2008