Dnevnik - Blaž Mazi: Z zloglasnega območja smrti nad 8000 metri višine odnašajo trupla, iz drugih smeri pa odvrženo alpinistično opremo - Predvsem v zadnjih petnajstih letih je število komercialnih odprav skokovito naraslo
| |
 |
|
| |
Ekološka odprava šerp se je začela vzpenjati proti Južnemu sedlu Everesta, od koder nameravajo z gore odnesti kupe smeti, praznih kisikovih jeklenk, zapuščenih šotorov in druge alpinistične opreme. (Foto: AP) |
|
Na pobudo nepalske planinske zveze se je ekološka odprava šerp včeraj začela vzpenjati proti Južnemu sedlu Everesta, od koder nameravajo z gore odnesti kupe smeti, praznih kisikovih jeklenk, zapuščenih šotorov in druge alpinistične opreme. Nato bodo splezali še višje, na zloglasno območje smrti nad 8000 metri višine, na katerem namerava odprava (poleg odpadkov) poiskati tudi pet trupel alpinistov.
Območje smrti je ime dobilo po ostrih razmerah, nizkih temperaturah in zelo majhni količini kisika, zlato pravilo alpinistov pa pravi, da tisti, ki na tej višini obtičijo, zagotovo podležejo razmeram. Čeprav čistilne akcije na Everestu niso nekaj novega in se jih je v minulih letih zvrstilo kar nekaj, tokratna izstopa. "To je prvič, da bomo poskušali čistiti na območju smrti, kar bo zelo naporno in skrajno nevarno," je povedal vodja odprave šerpa Namgyal, ki je na vrh stopil sedemkrat. Trupla bodo Nepalci iskali vse od Južnega sedla, ki predstavlja izhodišče za večino odprav, pa do vrha Everesta. Zaradi temperatur pod lediščem nekatera trupla ob ustaljenih smereh ležijo že več desetletij. "Z gore bomo poskušali prinesti truplo švicarskega alpinista, ki je tam preminil pred dvema letoma, v dolini pa bomo truplo kremirali," je povedal Namgyal. Šerpe so za dovoljenje povprašali pokojnikovo družino.
Predvsem v zadnjih petnajstih letih je število komercialnih odprav skokovito naraslo, na vrh Everesta pa se odpravljajo avanturisti, za katere je skoraj edini pogoj ta, da imajo dovolj denarja. Na komercialnih odpravah namreč agencije petičnim alpinistom vnaprej pripravijo vrvi, lestve in načrt poti, udeleženci pa se proti vrhu odpravijo tudi brez nahrbtnika ali pa jim ga nese šerpa, je pojasnil predsednik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja. "Vmes so postavljeni tabori, vse skupaj pa je videti, kot da bi hodili od ene do druge planinske koče."
Ker je odpravo organizirala nepalska zveza, slovenski alpinisti v njej ne bodo sodelovali. Na Everestu se je od slovenskih alpinistov leta 2005 na višini okoli 8300 metrov smrtno ponesrečil Marko Lihteneker, a se je nesreča zgodila na tibetanski strani gore. Na nepalski strani se bo ekološka odprava osredotočila predvsem na Južno sedlo Everesta, ki velja za najvišje smetišče na svetu in na katerem je največ odpadkov. "Devetdeset odstotkov predmetov, ki jih bodo prinesli v dolino, bo odslužena ali na gori puščena tehnična oprema," je prepričan Škarja, ki pravi, da Everesta ni mogoče več popolnoma očistiti. Veliko smeti je namreč že poniknilo v drobovje gore, vse skupaj pa se počasi premika proti dnu in izloči na ledeniških morenah.
Alpinisti se zaradi vse bolj burnih ekoloških razprav po besedah Škarje manj udeležujejo komercialnih odprav, na katerih skupine osvajajo vrh po najkrajši možni poti in z izdatno podporo šerp. "Kljub temu agencije in šerpe z gorskim turizmom veliko zaslužijo in že zaradi tega dejstva komercialnih ponudb ne bodo omejili," je pojasnil Škarja. Osnovna pristojbina za odpravo znaša namreč kar 70.000 ameriških dolarjev, himalajski turizem pa je za Nepal eden najpomembnejših prihodkov.
Blaž Mazi