Boris Štupar 15.05.2011 07:27 3864 0

Smrtno ponesrečen športnik

Iz časa / Slovenec (1931): Včeraj, na praznik, je prišla v Ljubljano žalostna vest o smrtni nesreči Antona Guerre, sina uradnika TPD.

Anton Guerra se je ponesrečil pri motociklističnem izletu v Gradec. Vest o tej nesreči je prišla po telefonu najprej na TPD, ki pa ni na praznik uradovala. Zato jo je sprejela vzgojiteljica v družini g. generalnega ravnatelja Skubica. Nato so o nesreči skrajno previdno in obzirno obvestili tudi ponesrečenčevega očeta.
Pokojni Anton Guerra je živel zadnja leta stalno pri svoji teti, lastnici vrelca in zdravilišča Slatina-Radenci. Ljudje so govorili, da jo bil pokojnik tudi določen za dediča lega zdravilišča.
Iz Slatine-Radencev pa je Guerra rad in pogosto obiskoval z motornim kolesom svoje sorodnike v Gradcu. Na takem izletu se je včeraj v bližini Kahlsdorfa pri Gradcu smrtno ponesrečil z motornim kolesom.
Poleg sorodnikov bo vest o tragični smrti simpatičnega mladeniča posebno užalostila naše turiste in plezalce. Pokojnik je bil namreč od vsega začetka član TSK Skale in se je postavil že z lepimi turistovskimi partijami in zelo težkimi plezalnimi turami. Bavil se je rad tudi z zimskim športom. Motorno kolo pa si je nabavil zadnje čase, da je lažje delal izlete. Njegovo truplo pripeljejo najbrže v Ljubljano. Užaloščeni rodbini naše sožalje, njemu pa naj sveti večna luč.

Slovenec 16. maj 1931

Jutro (1931): Tragična smrt pogumnega športnika
Na cesti proti Gradcu je znanega slovenskega planinarja Antona Guerro na motorju zadela kap — Pokopali ga bodo jutri v Slatini

Včeraj se je na cesti med Wildonom in Gradcem smrtno ponesrečil mladi zasebni uradnik Anton Guerra, nečak lastnice zdravilišča Slatina Radenci, gospe Luize Wieltschnigove. Krenil je v prelepem dnevu s svojim motorjem po prazni cesti proti Gradcu. Užival je prelestno pomladno prirodo. Toda v Karledorfu ga je nenadoma zadala srčna kap. Omahnil je z motorja in na mestu izdihnil. Truplo so prepeljali v obmejno postajo Radkersburg, odtod pa v Slatino Radenci. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 16. iz zdraviliške kapelice na Kapelo pri Radencih.
Pokojnik je bil star šele 25 let, mirnega, plemenitega značaja in zelo lepega vedenja, s katerim se je vsakomur na mah prikupil. Vest o njegovi tragični smrti je vzbudila splošno sočustvovanje ne le pri njegovih ožjih tovariših in znancih, marveč v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva.
Kot planinarja in velikega prijatelja prirode so ga poznali pač menda vsi slovenski planinarji, že od mladih let se je udejstvoval v najrazličnejših panogah športa, a najljubši so mu bili pohodi v prelestno planinsko kraljestvo. Ni je menda stezice na Triglavu, ki je pokojnik ne bi bil premeril. Ko je bil zasebni uradnik v Ljubljani, kjer je služboval nekaj časa pri TPD in nato v pisarni Verovškove veletrgovine z železjem, je sleherni prosti dan izrabil kot eden najpogumnejših Skalašev, da je pohitel na Gorenjsko. Večkrat je sodeloval tudi pri opasnih reševalnih ekspedicijah. Parkrat se je tudi že raznesla vest, da se je ponesrečil v planinah, toda to mu je bilo prihranjeno. Usoda je hotela drugače. Očuvala ga je pri pogumnih podvigih na planinskih čereh, ni pa njegovi zorni mladosti prizanesla na ravni cesti.
Pred tremi leti je Anton Guerra prišel v Slatino Radence in je vodil knjigovodstvo zdravilišča. Mahoma se je vsem prikupil in posvetil je mnogo truda za napredek zdravilišča, zato ga bo zdraviliška uprava poleg vseh uslužbencev in delavcev najtežje pogrešala. Bil pa je tudi vnet delavec pri Sokolu in ga bodo društva v kroju spremila na zadnji poti. Kot smučar je še pri mednarodnih tekmah v Bohinju stal v vrsti prvih favoritov in je le nezgoda pri vežbanju, kjer si je poškodoval nogo, preprečila njegov uspeh. Kot rezervni podporočnik je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V.
Dragi naš Tone, ljubil si planine, a k srcu so ti prirasle tudi naše ravnine in naše ljudstvo! Naj ti bo lahka zemljica v naši Prlekiji! Ohranili te bomo v častnem spominu. Bridko prizadeti družini Guerra / Wieltschnig naše najiskrenejše sožalje!

Jutro 16. maj 1931

Planinski vestnik 1931