KVGN PZS: Planinska zveza Slovenije glede napovedi gradnje novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico objavlja ...
... stališči Komisije za varstvo gorske narave PZS in MDO PD Gorenjske, hkrati pa je PZS zaprosila za uradno mnenje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS.
Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS smo prejeli danes, 10. julija 2012, pričakujemo pa tudi odgovor drugega ministrstva.
Zadeva: Vprašanje v zvezi s koncesijo za graditev žičnic v Bohinjski Bistrici
Spoštovani!
Zeleno gospodarstvo, ki je ena izmed osrednjih tem pravkar začete Konference Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio +20), v mednarodni skupnosti pridobiva na pomenu. Gre za temeljni koncept, ki izhaja iz trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, današnjega in prihodnjega vsakdana.
Slovenija ima odlične naravne danosti za trajnostni (gospodarski) razvoj in nizkoogljično družbo. Bili smo med državami, ki so sprejele mednarodne obveznosti (na primer Alpsko konvencijo) na tem področju in različno zakonodajo (na primer Kjotski protokol) vključile v svoj pravni red.
Gorska območja so tista, ki ob polarnih območjih, najbolj občutijo podnebne spremembe - če naj bi se povprečna temperatura v naslednjih letih dvignila za 2 ºC, se bo ta v gorskih območjih dvignila za več kot 4 ºC. V Alpah pa se podnebje spreminja še hitreje in opazneje kot v evropskem povprečju (vir: ARSO). Podnebne spremembe se v gorah že dogajajo (vir: Spremenljivost podnebja v Sloveniji), z njimi se že srečujemo. Z njimi se sooča domače prebivalstvo, občuti pa ga tudi turizem, ki je v Alpah najpomembnejša gospodarska panoga. Nič novega ne povemo, če omenimo, da smučarski turizem beleži že nekaj let zapored izgubo. Dejanski podatki in scenariji prihodnjega razvoja (vir: Turizem v času podnebnih sprememb) kažejo, da se bo z naraščanjem temperature zimska sezona občutno skrajšala, saj bo snega manj.
Sredstev podpore so lahko v turizmu deležne le sonaravne, trajnostne in podnebju prijazne aktivnosti. Prepričani smo - v času krize še toliko bolj - da ni dobrega razvojnega projekta, ki bi lahko obšel okoljska vprašanja. Na to na primer opozarja tudi študija OECD): Climate Change in the European Alps, OECD, Paris, str. 25-60), ki svari pred investicijami v smučarsko infrastrukturo pod višino 1500 m.
Spoštovana ministra,
glede na navedeno vas sprašujemo, kako so predvideni okoljski vplivi kot posledica dejanskih podnebnih sprememb (in napovedi v prihodnje) vgrajeni oz. upoštevani v Uredbi o koncesiji za graditev žičnic med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim Vrhom ter Slatnikom v Bohinjski Bistrici (Uradni list RS, št. 30/2012, 26. 4. 2012) in objavljenem Razpisu za podelitev koncesije za graditev žicnic med Bohinjsko Bistrico in Sedlom pod Malim vrhom ter Slatnikom v Bohinjski Bistrici.
Za vaš odgovor se vam najlepše zahvaljujemo.
Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije
ODGOVOR Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (10. 7.: PDF) [JPG >>>
/.../ Prejeli smo vaš dopis št. P/209-2012 z dne 27. 6. 2012 v katerem postavljate vprašanje o upoštevanju predvidenih okolskih vplivov, ki so posledica dejanskih podnebnih sprememb, pri pripravi Uredbe o koncesiji za graditev žičnic med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim Vrhom ter Slavnikom v Bohinjski Bistrici in pri razpisu za podelitev koncesije za graditev med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim Vrhom ter Slavnikom v Bohinjski Bistrici.
Sporočamo vam, da je vsebinsko pristojno ministrstvo za pojasnila izhodišč. ki so bila upoštevana pri pripravi zadevne uredbe in razpisa Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je tudi eden izmed naslovnikov vašega dopisa. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni sodelovalo pri pripravi zgoraj omenjene uredbe in razpisa zato tudi ne moremo podali pojasnila o upoštevanju okoljskih vplivov dejanskih podnebnih sprememb pri pripravi zadevnega gradiva.
ODGOVOR Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS, 13. 7. 2012:
Spoštovani,
v zvezi z vašim dopisom, št. P/289-2012 z dne 27. junij 2012 vam sporočamo, da poznamo študijo OECD, ki svari pred investicijami v smučarsko infrastrukturo pod n.v. 1500 m in druge raziskave, ki se nanašajo na tematiko podnebnih sprememb.
Vendar je v konkretnem primeru predvidene gradnje žičnic iz vloge o zainteresiranosti za graditev žičniških naprav razvidno, da bodo naprave namenjene celoletnemu obratovanju. Torej lažji dostopnosti (tudi osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi) do turistično atraktivnih objektov in naravnih danosti ter najrazličnejšim dejavnostim (pohodništvu, gorskemu kolesarjenju ...), od katerih je smučanje samo eno izmed njih.
Glede na to, da predvidena postavitev žičniških naprav ne bo namenjena zgolj smučarskemu turizmu in da bodo naprave v spodnjem delu smučišča v primeru manj ugodnih zim za smučanje služile kot povezava do višje ležečih žičnic in smučišč, je ministrstvo ocenilo, da je potreba po gradnji žičniških naprav utemeljena ter Vladi RS predlagalo sprejem uredbe.
Liza Poljak
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
odnosi z javnostmi
Stališče Komisije za varstvo gorske narave PZS
Že poldrugo leto se v medijih občasno pojavljajo napovedi o gradnji novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico. Investitor, podjetje MPM Engineering iz Ljubljane, sicer tudi upravljavec Bohinj Park Eko hotela, svoje načrte promovira kot največje smučišče v Sloveniji.
Obljubljene javne predstavitve projektne dokumentacije še ni bilo, širši javnosti so dostopne le idejne zasnove na satelitskih reliefnih fotografijah Google, intervjuji in časopisni članki.
SKI 2864 Bohinj ne vključuje obstoječega, zaprtega in propadajočega smučišča Kobla, menda zaradi neurejenih lastniških problemov, zato bo za 25 kilometrov načrtovanih prog in gondolski sistem potrebno posekati nerazumno velike površine gorskega gozda in popolnoma spremeniti ekološko občutljivo površje.
Investitor svoje načrte utemeljuje z argumenti, da bodo gondole služile tudi »planinskim interesom«. »Računamo, da se bo poleti veliko ljudi peljalo z gondolo samo na kavo v planinsko kočo, ki bo nastala z obnovo stare karavle«. To nedvomno drži, vendar to niso planinski interesi! Vožnja z žičnico na kavo v »planinsko kočo« ni planinstvo! Zato protestiramo proti tovrstnemu zavajanju javnosti. Še nobena gondola v Sloveniji ni bila zgrajena zaradi planinskih potreb. Smisel planinstva in gorništva je hoja, ne gondolski prevozi čim višje. Zato nas čudi, da celo Meddruštveni odbor gorenjskih planinskih društev v svojem stališču z dne, 14. 03. 2012 ne nasprotujejo novim gradbenim posegom. Čudi nas tudi, da se ob obstoječem Voglu, ki se vsako zimo bori z rentabilnostjo, in zapuščeni Kobli, nihče ne sprašuje o utemeljenosti gradnje še enega bohinjskega smučišča.
Zaradi objektivnejše presoje smo dolžni javnost opozoriti na nekatera dejstva:
- Po nekaj let starem razvojnem konceptu in stališču OECD in mednarodne Komisije za varstvo Alp (CIPRA) vsa alpska smučišča, obstoječa ali načrtovana na višini med 1.500 in 2.000 metri, nimajo zaradi prihajajočih podnebnih sprememb nobene razvojne prihodnosti. Zato je vsako investiranje vanje negospodarno in neutemeljeno. Največje smučišče v Sloveniji bi po skicah investitorja ležalo na višini med 590 in 1.603 metri, kar je vsekakor globoko pod spodnjo mejo evropskih priporočil.
- Investitor trdi, da je območje predvidene gradnje na nekdanjih zaraščenih pašnikih. To ni res! Skice začrtanih smučišč zajemajo le dva opuščena pašnika, za glavnino smučišč pa bo potreben grob poseg skozi stare bukove in mešane gozdove. Izsekavanje gorskega gozda za gradnjo smučišč, ki po kriterijih OECD nimajo prihodnosti, bi predstavljalo tudi grobo kršenje Alpske konvencije.
Ker bodo smučišča poleti namenjena za kolesarske poligone, je argument o revitalizaciji pašnikov zavajajoč. Načrtovani kolesarski park in paša se izključujeta.
Komisija za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije,
Janez Bizjak, načelnik komisije
Stališče Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske
Iz gradiva za omenjeni projekt je razvidno, da načrtovano smučišče ne posega v Triglavski narodni park. Ker projekt ne vključuje že obstoječega smučišča Koble, poseg v naravo ne bo majhen. Kljub temu MDO PD Gorenjske ne nasprotuje gradnji smučišča, če bo investitor oziroma Občina Bohinj pridobila soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje in druga potrebna naravovarstvena soglasja. Predvsem bi bilo z izgradnjo smučišča in ureditvijo prog te mogoče uporabiti tudi kot poligon za tekaške proge v zimskem času in kot kolesarske poti za turno kolesarjenje v času letne sezone. Ob trasi smučišč pa bi bilo mogoče urediti proge za ekstremno kolesarjenje. Tako bi pridobili poligon za najrazličnejše aktivnosti v naravnem okolju. Z izgradnjo smučišča in ureditvijo primerne infrastrukture bi pridobili tudi planinci, saj bi bil omogočen lažji dostop do okoliških vrhov. Zahteva MDO PD Gorenjske, PD Bohinjska Bistrica ter PD Srednja vas v Bohinju pa je, da se planinske poti na tem področju ohranijo in v okviru projekta tudi ustrezno vzdržujejo. Sam poseg v okolje pa mora biti skrbno načrtovan in premišljen saj gre vseeno za ekološko občutljivo gorsko področje.
France Benedik,
predsednik MDO PD Gorenjske
Komentarji
branko mencinger, petek, 13. julij 2012 ob 10:20
Spoštovani
Sem eden od večjih lastnikov zemljišč, kjer bo potekala trasa gondole ter tudi samega smučišča. Z vsem spoštovanjem do vašega dela in opozarjanja na ohranjenje narave ter planinstva, Vas bi rad opozoril na nekatere neresnične interpretacije v zvezi z novim smučiščem.
Kot veste podjetja, ki je upravljalo smučišče Koblo praktično ni več – vzroki so finančne narave ter zastarelost naprav in ne lastništvo, kar mnogi v Sloveniji radi povdarjate v vaših člankih. Lastništvo zemljišč je od nas kmetov, ki tu živimo in z veseljem ga bomo oddali novemu upravljalcu smučišča Bohinj. Ste se kdaj vprašali, kaj bo s starimi žičnicami in kdo jih bo porezal ter dal v odpadno železo? Če ne bo novega smučišča, se bodo travniki zarasli (že sedaj so ponekod cca 2m visoki jeseni), tako kot so se pred 50 leti. Včasih so bili do višine 1100m nad vasjo Ravne sami pašniki ter cca 46 svisel za seno.Ravharska planina - planina za Liscem pa je segala do vrha Koble, ki je sedaj zaraščena. Novo smučišče bo vse dosedanje trase smučišča Kobla 100% uporabilo za novo smučišče. Vi trdite obratno, ne vem kje vam ta podatek, da zavajate slo javnost. Vas Ravne ter Bohinj kot celota je v turističnem zatonu (povprečno 20% zasedenost turističnih kapacitet – veliko hotelov 3. največji hotelski biseri - Hotel Belvi, Zlatorog,Na Voglu so zaprti, še posebej v zimskem času tudi na Bledu). Da se lahko preživi je potrebno doseči vsaj 60% zasedenost. Bohinj in Bled in širša okolica potrebujejo smučišče Bohinj 2864 prav zaradi ohranjajanja gorskega prebivalstva. (Bohinj je ena najrevnejših občin glede dohodkov na prebivalca v Sloveniji) V Avstriji - Flahau ima nove moderne žičnice na enaki nadmorski višini, kot je Kobla in nadmorska višina nima nobene smiselne argumentacije več, ker se zadnjih 15 - 20 let vsa smučišča tudi do 3000m n.v.zasnežujejo tako v Sloveniji, kot v tujini. Prepletenost Avstrije, Italije in Švice z žičnicami je velika prednost ohranjanju naravnega ravnovesja, saj se travniki vzdržujejo s pašo, planici radi obiskujejo te kraje, domačini, pa od turizma živijo. Glede ohranjanja narave se z vami strinjam, vendar to ne pomeni, da se mora dosedanja trasa smučišča zarasti v pragozd, da bodo potem naravovarstveniki občudovali bogastvo narave s prerjavelimi stebri od starih žičnic. Lahko vendar, ko boste stopili na zasebno zemljišče, boste vplačali denarni prispevek (tudi to bo morala država predpisati tako kot v Švici in Avstriji), saj od 10.000 enodnevnih turistov, ki se pridejo v soboto in nedeljo namakat v Bohinjsko jezero domačini nimamo nič. Zato bo upravljalec novega smučišča dobil soglasja za služnost samo v primeru, če bo sodeloval z lastniki zemljišč in mi bomo poskrbeli, da naše zemljišče ne bo uničeno ali uporabljeno v namen, ki ne paše v naravo. In Bohinj se je ohranil zaradi domačinov in ne zaradi raznih konvencij, ki jih sprejema družba, ki zelo rada govori, konkretnega pa kaj malo stori.Če pa je namen pisanja na ministrstva s strani PZS, da Bohinj spremeni v rezervat, kjer bodo občudovalci narave lahko občudovali zaraščene travnike, popadajoče domačije, hkrati na nove hiše, kateri so lastniki Angleži ter Ljubljančani s svojimi vikendi (najmanj 1000 postelj - na osnovi tega je marsikateri apartma, soba v hotelu prazna) pa vas popolnoma razumem.
Ravhar