Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Srednjeevropski pokal

Anže Šenk: ...  v turnem smučanju - finale Jasna (Nizke Tatre) 31. marec - 1. april 2012

Prejšnji, s prvim aprilom zaznamovan vikend, sva imela z Davom privilegij sodelovati na zaključnih tekmah srednjeevropskega pokala v turnem smučanju. Medtem, ko je pri nas zima skoparila s snegom, je čudovitim terenom z možnostjo izkoriščanja številnih kuluarjev obdarila z debelo belo odejo. Prav ponovno sneženje in veter sta poskrbela za prilagojene trase in romantično doživetje zime, kot je letos pri nas še nisem. Rezultati v družbi Slovakov, Poljakov in Čehov pa kažejo, da se s slovanskimi brati enakovredno kosamo.

Po živahnem tednu ob 23ih štartava z Jezerskega na slabih 800km dolgo pot, Dunaj, Bratislava Liptovsky Mikulaš. Nočno vetrovno in deževno vreme naju pozdravi z jutranjo svežino in rahlim pršenjem. Sam se po opravljenih formalnostih spakiram v kočico 415. Ena od mnogih v sklopu apartmajskega dela največjega vodnega parka v Evropi, Tatralandia. Popoldne grem na ogled terena za sobotno tekmo v vzponu. Pelje me Laitner , še nedolgo nazaj eden najboljših slovaških tekmovalcev z zavidljivimi rezultati na svetovni ravni. Zadolžen je bil za trasiranje, tako da mi je okvirno razložil zaradi močnega vetra spremenjeno traso. Po uri sprehajanja sem ponovno naletel nanj. Naprej, izven smučišča, sva šla skupaj. Ponekod sva gazila, drugje štorasto prečkala spihan poledenel del. Zaradi novozapadlega snega sva komaj našla primeren prehod na in čez greben do pobočja s smučišči. Silovit veter je nosil kristale ki so boleče bičali desno stran obraza. Laitner je želel pogledati še en koluar za nedeljsko posamezno preizkušnjo. Ko sva sprožila plaz sva se lahko res uživaško odsmučala navzdol. Konkretna ogledniška tura.

Naslednje jutro se nekoliko ogrejem le s hitrejšim korakom do štarta. Tekma v vzponu ima tu nekoliko prestižen pridih. Na štartu pa prek 150 tekmovalcev. Štart je pričakovano hiter in dva Poljaka presenetljivo potegneta naprej. Odločil sem se za nekaj minut rezerviranega tempa, da me nebi zabilo. Že po nekaj minutah se ustalim na petem mestu in ugotovim, da se tudi konkurentje nekoliko pomirjajo. Sam začnem pospeševati, medtem ko večina nekoliko popušča. Močan mi deluje le tekmovalec nekaj korakov pred mano. Vem, da si moram izboriti čim boljšo pozicijo pred prehodom s smučišča v špuro, kjer bo vsako prehitevanje zahtevalo ogromno energije. Treba bo na polno. Nekoliko mi pobegne le kasnejši zmagovalec. Ostali zaostanejo, najbolj živahen Poljak pa na koncu ni niti med prvimi petimi. Lovim in želim ujeti vodilnega. Ko se povzpnemo nad gozdno mejo močno zapiha. Veter me dvakrat skoraj podre, da se moram s palicami prav zasidrati. Suh sneg me povsem zaduši. Vem da mora biti cilj blizu in nenadoma se predam borbi za ohranitev drugega mesta. Gledam kje bo kaka zastava, pano, balon... Opazim kontrolo v metežu in zdi se mi, da je vodilni tekmovalec ob njem. Ko se uzrem tekmovalec v polnem šprintu leti nadme. Tudi sam odšprintam do kontrole, pred katerim stoji časomerilski senzor in le za meter uženem tretjeuvrščenega.

V nedeljo je pogled skozi okno prav Božičen. Zaradi nesporazuma o lokaciji štarta z Davom komaj ujameva tekmovanje. Imeti moramo vso ISMF predpisano opremo. Za uporabo naj bi zvedeli med tekmovanjem. Dva kroga s približno 700 višinci. Med drgetanjem v tretji vrsti, bolj v ospredje se nisem več uspel zdrenat, zvem še, da je prvi krog ves na smučeh, v drugem pa je možnost uporabe derez. Nekaj 100 metrov po smučišču nato pa v gozd. Uspem si izboriti četrto pozicijo v strnjeni koloni. Glede na globoko špuro, večinoma le enojna in še ta rahlo zasnežena, se odločim, da prvi krog držim stik z vodilnimi in spoznam krog, drugega pa pospešim korak kar se da. V objemu gozda in velikih snežink ob prijetnem tempu postane prav romantično in toplo. Opazujem, kje je zmagovalec prejšnjega dne, a določim napačnega, saj pravega miroljubno spustim pred sebe ko ob koloni prehiteva po drugi povsem zasneženi špuri. Prelom tekme pa se zgodi na veliki ledeni plošči čez katero je strasirana proga. Fantje pred mano se začnejo zvirati, tekmec pred mano pade, sam se postavim počez in skušam uiti v levo. Kot na drsalkah se matram za vsak centimeter. Medtem kolona v ozadju potegne svojo špuro desno ob ledeni plošči. Nenadoma padem nekje na deseto mesto. Tempo v ospredju naraste, jaz pa zasidran nekoliko v ozadju. Že kmalu sledi menjava in spust. „Kje so kle najdl 700 višincev“mi roji po glavi! Taka megla, da ne vidim predhodnikov in v dolgi prečki zaidem nekoliko prenizko in se skoraj zakopljem v novozapadlem snegu. Sledi zavoj v levo po pobočju navzdol. Prava pesmica ob obilici pršiča. Take smuke letos še nisem imel. Kljub nepoznavanju terena jo uberem precej naravnost. Izgubiti tako nimam več kaj. Na menjavo, štartno-ciljni prostor, prismučam, ko prvi že odhajajo. Ko vpnem grem na polno. Prehitevam po celem snegu in za vsakim novoujetim nekajkrat globoko vdihnem, da pridem k sebi. Enega pa le poprosim , da se mi umakne. Dobro mi gre. Čeprav čutim, da me je prehitevanje dobro popilo, mi približevanje drugemu in tretjemu navdaja z optimizmom. Prvi je razred zase že predaleč spredaj. V zadnjem delu pa mi le zmanjka moči in ne uspem ujeti priključka. Ni dela z derezami. Na menjavi me celo ujame peti, a mu v spustu pošteno uidem, kljub pokvarjeni peti okovja, ki mi ne dopušča, da bi zapel. Prav lepa tekma v pravem zimskem vzdušju, kljub le okrog 1100 višinci.

Cel konec tedna se mi je zelo dopadel. Z nastopi sem zadovoljen, zlasti, ker že nekaj časa izvajam le uživaško rekreacijo z redkimi prebliski na smučeh.

Na podelitvi sem spoznal na kako visokem nivoju je izpeljava pokalnega tekmovanja, za katerega sami trdijo, da je morda še boljše kot svetovni pokal tekme- trase pa zagotovo lepše. Zagotovo je lepo organizirati tekme, kjer je prijavljenih običajno nad 150 tekmovalcev.

Vsem želim užitkov poln na novo zasnežen velikonočni ponedeljek na Jezerskem, z vzponom na Jezersko sedlo in morda še kam naprej. Štart druženja ob 8ih v gorniškem centru pod Babo – ravenska podkočna.

Rezultati:
Vzpon sobota 31. 3., nastopajočih 96 moških
1. Štantejsky Michael (CZE) 34.57; 2. Anže Šenk (SLO) 35.37; 3. Groh Radoslav (CZE) 35.38; 4. Hlavčo Jozef (SLK) 35.51 ... 44. Davo Karničar (SLO) 45.49 

Posamezno nedelja 1. 4.
1. Štantejsky Michael (CZE) 1.03.55; 2. Groh Radoslav (CZE) 1.04.51; 3. Hlavčo Jozef (SLK) 1.04.55; 4. Anže Šenk (SLO) 1.06.09
Veterani: ... 12. Davo Karničar (SLO) 1.23.06

Kategorije:
Novosti SMU SLO TEK Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46112

Novosti