Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič 1520 5

Stališče

PZS ob jutrišnjem svetovnem dnevu Zemlje: Planinska zveza Slovenije v skrbi za varovanje in ohranitev naravnega okolja podaja svoje stališče glede predvidene gradnje vetrnih elektrarn v tako imenovanem Energetskem parku Peca.

Po doslej znanih in dosegljivih podatkih je na avstrijski strani Pece predvidena gradnja tako imenovanega Energetskega parka Peca. Investitor in pobudnik je avstrijska firma Alpswind. Na vršnem grebenu Pece, na višini 2.000 metrov, je predvidenih šest vetrnih elektrarn - vetrnic na visokih stebrih.

Investitor Alpswind utemeljuje gradnjo elektrarn z obljubami, da bodo zagotavljale oskrbo z električno energijo za 13.000 gospodinjstev na avstrijski strani Pece in za smučarske žičnice na Peci. Investitor ima podporo v deželni politiki, gradnjo energetskega parka pa podpirajo tudi občine in župani (!) na avstrijski strani. Ker imajo te občine že zadostno oskrbo z električno energijo iz obstoječe verige HE (sistem Kelag) na Dravi, je utemeljitev investitorja zavajajoča. Očitno gre za prikrivanje glavnega namena, to je hotenje po komercialnem izkoriščanju na račun grobih posegov v najvišje gore ne glede na škodljive, celo nepopravljive posledice.

Ni nam znano, če je investitor že pridobil presojo vplivov na okolje, kar je v takih primerih predpisano tudi v avstrijski zakonodaji.

Slovenska stran Pece je vključena v območje Natura 2000, v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Peca je najpomembnejše območje zalog pitne vode za oskrbo številnih naselij na slovenski in avstrijski strani. Iz promocijskega gradiva je razvidno, da so vetrne elektrarne predvidene sredi tega strateško občutljivega vodnega območja. Velika gradbena dela, pogojena tudi z novimi dovoznimi cestami, in redno obratovanje vetrnih elektrarn, bi predstavljala stalno ogrožanje in nevarnost povzročitve nepopravljive ekološke škode za vodna zajetja pod Peco (stalna nevarnost nepredvidljivih in nekontroliranih izlitij različnih nevarnih tekočin). Občine na avstrijski strani so pri svoji podpori energetskemu parku na Peci najbrž prezrle dilemo: ali vetrne elektrarne za interese drugih ali oskrba s pitno vodo, ki bo vedno bolj dragocena in nenadomestljiva. Menimo, da je oboje na Peci in pod njo nezdružljivo.
Čeprav je gradnja energetskega parka predvidena le na avstrijski strani vršnega grebena Pece, bi njegovo delovanje škodljivo vplivalo tudi na razmere na slovenski strani. Zato Planinska zveza Slovenije odločno nasprotuje tej gradnji. Zagovarjamo stališče, da bi vsaj vrhove naših najvišjih gora, v tem primeru Pece, obvarovali pred tehnološkimi ter graditeljskimi posegi in jih ohranili v njihovi prvobitnosti.

Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije
Janez Bizjak, načelnik Komisije za varstvo gorske narave

 21.04.2011

 

 


Pliberški časopis - julij 2010 (PDF)
»Ta hiša je moja, a vendar moja ni, ko drug za mano pride, jo tudi zapusti.« Ta izrek je primeren za projekt vetrnic  ...

 
ENERGIEPARK PETZEN 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti PZS

5 komentarjev na članku "Stališče"

Dejan Inkret,

"Naravni biser gora Dobrač" ???

Kaj bi bil šele brez tistega 160 m visokega TV stolpa ki ga lahko vidimo 200 km daleč?!


Marko Kern,

Kje točno na grebenu se predvideva postavitev vetrnic. Na mejnem grebenu brez soglasja Slovenije ne bo šlo, ker dovoznih cest z avstrijske strani, razen na Kniepsovo sedlo (torej točno nad smučiščem), ne bo mogoče narediti. Seveda pa jim še vedno ostane dolg greben od Križnika do Veške kope...

Pohvale PZS, da se je zganila. Upam da bo pod novim vodstvom podobna stališča zavzela tudi pri zadnja leta povsem nenadzorovani in samovoljni gradnji gozdnih cest. Nekaj takih, ki so zarile v Naturo 2000, so se zgradile brez upoštevanja naravovarstvenega soglasja, neketere pa sploh brez dovoljenja, sanacije po mojem vedenju še nikjer ni bilo. Recimo planina Svečica, planina Javornik, pod Kališčem,...


Tomaž Ogrin,

"Okoljsko-politična blaznost"

Župan mesta Beljak Helmut Manzenreiter je odločno proti načrtom, da bi na Dobraču postavili vetrnice. O nameri je menil, da je okoljsko-politična blaznost.

Proti vetrnicam na Dobraču

Bad Bleiberg in planinsko skupnost s 130 člani je Manzenreiter pozval, naj se jasno izrečejo proti takšnim načrtom. Beljaški župan meni, da bi vetrnice skazile podobo naravnega bisera, gore Dobrač, hkrati bi bil to udarec proti biotski pestrosti na območju Dobrača.

Tako pa menijo na drugi strani avstrijske Koroške ob namerah vetrničarjev.


Tomaž Ogrin,

Pozabil: zgornji navedek najdete na:

http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/stories/137166/


Tomaž Ogrin,

Seveda, to je stalen problem. Razvrednotenje narave, krajine s tehniko. Koliko tehnike in kje dovolimo, če drugače ne gre. Tudi široka asfaltirana cesta pelje precej visoko. Katere vrednote še spadajo v biser, beljaški župan sicer ne pove. Toda, četudi biser s krajinskim madežem pa vendar ni osnove, da je lahko dovoljena še nadaljna degradacija.

Pri nas je Nanos podoben. Pa če bi ostalo le pri antenah. Tiste luči bi morali ugasniti oziroma omejiti. Zdaj je pa kot svetilnik. Ampak se nihče ne zgane, niti Zavod za varstvo narave.

Pri nas je v navadi, da se reče. Postavimo vetrnice v že degradirani naravi, okolju. Ta filozofija grmadi, povečuje razvrednotenje. Napaka. Že samo tehnični podatki o vetrnicah narekujejo odklonilno mnenje o mega vetrnicah pri nas pa tudi drugje. Samo poglejmo navedbo:

»Investitor Alpswind utemeljuje gradnjo elektrarn z obljubami, da bodo zagotavljale oskrbo z električno energijo za 13.000 gospodinjstev na avstrijski strani Pece in za smučarske žičnice na Peci.«

Če bi 13.000 gospodinjstev in žičnice res priključili na vetrnice, bi bila katastrofa. Ko bi veter ponehal, bi vse zamrlo. Gondole bi se ustavile. Vsi bi čakali, da spet dovolj zapiha. To je neverjetno nizkotno zavajanje javnosti.

V resnici teh 13.000 gospodinjstev in žičnice dobivajo elektriko iz omrežja, ki ga napajajo stabilni viri (termo- in hidro-elektrarne v Avstriji). Vetrniška elektrika s Pece je povsem nepotrebna, kar je že ugotovljeno. Kvečjemu povzroča škodo na vse strani (narava in elektro-omrežje). Pogosto se pozablja, da je forsiranje vetrniške elektrike povzročeno izključno zaradi subvencij in obveznega odkupa. Zanesljiva, čeprav nekoristna investicija. Zato se je vetrnic v Italiji že lotila mafija

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Adrenalinski umetnik zajadral v Tamar
Naslednja objava Oznake ne sodijo na živo drevo
  • Število objav: 46097

Novosti