Tomaž Jakofčič 19.09.2006 07:29 1068 0

Stene nad Cortino

Mira in Zdenko Zorič sta plezala nad Cortino in celo reševala obnemoglega psa iz stene.

Stene nad Cortino

V prvih dneh septembra, ko se je končno naredilo prekrasno vreme, sva Mira in Zdenko Zorič obiskala Dolomite. Ob prihodu v Cortino sva sicer postala nekoliko skeptična, saj so bile severne stene nad 2000 metri kar lepo zasnežene, s sva tako ali tako nameravala plezati v južnih, ki pa so bile videti v redu.

Prvi dan sva se odpravila v steno Testa del Bartoldo nad Cortino (2435 m) v Direktno smer v južni steni (V+/IV–V, 600 m) in doživela nekaj povsem neobičajnega. Ko sva namreč priplezala nekaj metrov pod tretjo polico (steno prepreda pet polic), sva naletela na majhni polički na popolnoma izčrpanega lovskega psa, ki je bil tam očitno že kakšen teden. Verjetno je zasledoval divjad ali pa je šel za gospodarjem in v smer zašel s te police, ki pripelje v steno in po njej vodi pot. Od tam naprej postane ta zelo zahtevna in ni mogel nadaljevati. Psu sva dala vodo in hrano ter ga izvekla na polico, do poti. Ker ni mogel hoditi, si ga je Zdenko naložil na ramena in ga odnesel do vznožja stene, sama pa sem tovorila vso opremo. Tam sva psa, ki si je medtem nekoliko opomogel, predala v nadaljno skrb Italijanki, ki se je vračala z vrha. Tako sva torej to plezarijo končala na polovici smeri, do tam pa je bila smer kar krušljiva in skoraj neopremljena, manj kot en klasični klin povprečno v raztežaju.

Najin drugi cilj je bila smer Ada (V+, 350 m) v steni Col dei Bos (2488 m) nad prelazom Falzarego, tretji pa Marijin raz v Sass Pordoi (IV+, 400 m). Obe smeri nudita tipično dolomitsko plezanje v čvrsti rdečkati skali po vertikalnih stolpih in razu. Smeri sta opremljeni na stojiščih s svedrovci, vmes pa z nekaj klasičnimi klini. Priporočljivo je dodatno varovanje s friendi in zankami (rogljiči, peščene ure).

Mira Zorič