Revija Slovenska vojska - Marko Pišlar: Zaradi krčenja obrambnega denarja zmanjšali obseg uporabe helikopterjev

V sredo, 19. avgusta, je v dolini Završnica na Gorenjskem potekala vojaška helikopterska taktična reševalna vaja Završnica 2009, na kateri je sodelovalo 40 pripadnikov SV ter 12 pripadnikov sil za zaščito in reševanje ob podpori plovil SV . Cilj vaje je bil preveriti usposobljenost delovanja 15. HEB v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer v postopkih alarmiranja, reševanja s helikopterjem v gorah, prevozov tovora ob naravnih nesrečah ter oskrbe na nedostopnih krajih in pri gašenju gozdnih požarov. Vajo so si ogledali ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič skupaj z načelnikom GŠSV generalmajorjem mag. Alojzom Šteinerjem, poslanci državnega zbora, predstavniki vlade RS in lokalnih skupnosti ter nevladnih organizacij, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Obenem so želeli postopke reševanja predstaviti širši javnosti, saj število helikopterskih reševanj ob siceršnjem zmanjševanju obrambnega proračuna narašča.

Zaradi krčenja obrambnega denarja zmanjšali obseg uporabe helikopterjev

Za potrebe reševanja v gorah in težko dosegljivih predelih je v vojaški letalski bazi na Brniku v poletnih mesecih vsak dan v pripravljenosti helikopter bell 412. Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo usposobljenosti pilotov in reševalcev, zato sta usposabljanje posadk in izvajanje rednih vaj nujna za varno opravljanje nalog ter uspešno reševanje življenj poškodovancev. V dežurni posadki v helikopterju so pilot, kopilot in tehnik letalec, pri reševanju v gorah pa tudi zdravnik, policist ter gorski reševalec letalec. Slovenska vojska pri reševanju sodeluje z dežurno posadko letalske enote policije, s katero si delita naloge reševanja v gorah in helikopterske nujne medicinske pomoči, delujeta pa skupaj z gorskimi reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije. Dežurna posadka Slovenske vojske s helikopterji je nepogrešljiva pomoč reševalcem in ponesrečencem, saj skrajša čas reševanja ter pot do celostne medicinske oskrbe. Slovenska vojska se v reševanje v gorah in na drugih teže dostopnih terenih vključuje skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. V prvi polovici leta je dežurna posadka Slovenske vojske sodelovala že v 104 reševalnih akcijah, od tega 82-krat pri gorskem reševanju in 22-krat pri nalogah helikopterske nujne medicinske pomoči, kar je v primerjavi s celotnim lanskim letom, ko so opravili 101 intervencijo, več. Pri tem so do zdaj pomagali 115 ponesrečencem ali obolelim, kar je le pet manj kot lani vse leto. Za potrebe nalog zaščite in reševanja so posadke vojaških helikopterjev opravile do avgusta 183 ur naleta, lani pa v vsem letu 205 ur. Opažajo predvsem povečanje nesreč v gorah, ki so pogosto posledica slabo pripravljenih in neprimerno opremljenih pohodnikov. »Paradoksalno je, da se ob krčenju sredstev na obrambnem področju hkrati povečuje potreba po izvajanju nalog v sistemu zaščite in reševanja, ki jih mora opraviti Slovenska vojska,« je poudarila ministrica dr. Ljubica Jelušič. V splošni recesiji, ob bistvenem zmanjšanju obsega obrambnega proračuna za leto 2009 in povečanem številu reševanj v gorah se lahko zgodi, da bo do konca leta treba zmanjšati obseg drugih oblik delovanja 15. helikopterskega bataljona, predvsem za potrebe civilno-vojaškega sodelovanja. Ministrica je ob tem še zagotovila, da bodo vedno pazili, da bodo sredstva, usposobljenost, izurjenost in motivacijo kadra v 15. helikopterskem bataljonu usmerjali v delovanje v sistemu zaščite in reševanja, kajti tu se rešujejo človeška življenja. Ura helikopterskega letenja s helikopterjem bell 412 stane približno 3500 evrov, z AS 532 cougar pa 5100 evrov. Zaradi povečanega obsega naleta v reševalnih akcijah je treba tudi hitreje opravljati redna vzdrževanja helikopterjev s pogosto menjavo rezervnih delov. Helikopterje, ki jih uporablja Slovenska vojska, je treba redno vzdrževati na 25 in 50 urletenja. Tovrstno vzdrževanje poteka v Slovenski vojski, večja vzdrževanja, na 250 do 500 ur letenja, pa potekajo v tujini.

Nujna vrhunska usposobljenost in usklajenost reševalcev

Uspešnost pomoči v gorah in drugih posegov v okviru nujne medicinske pomoči je odvisna od vrhunske usposobljenosti in skrajne usklajenosti delovanja vseh reševalcev. Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je trenutno usposobljenih 16 pilotov Slovenske vojske za reševanje s helikopterji bell 412 in osem pilotov za reševanje s helikopterji AS 532 AL cougar, deset letalcev tehnikov in štirje operaterji za delo z vitlom. Pri svojem delu so ekipe zelo obremenjene, saj poleg omenjenih nalog izvajajo tudi usposabljanje novih posadk za naraščajoče število ponesrečencev. Načelnik GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner je poudaril, da sodi vaja Završnica 2009 v cikel rednega usposabljanja, brez katerega se ne more pošiljati ljudi v reševalne akcije. Poudaril je tudi, da imajo piloti Slovenske vojske v primerjavi z drugimi vojskami več usposabljanja s področja zaščite in reševanja. Prav to je tudi prednost, ki se je pokazala lani ob požaru na Kosovu, ko so slovenski vojaški piloti lahko sodelovali v akciji gašenja požara, piloti drugih vojsk pa ne. Med organizacijami, ki so vključene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj s Slovensko vojsko, so Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije in Jamarska reševalna služba, Gasilska zveza Slovenije ter Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Gorska reševalna zveza Slovenije ima v svojih 17 gorskih reševalnih postajah po vsej Sloveniji 450 izurjenih gorskih reševalcev, ki so vodje reševalnih odprav, vsi pa so del reševalnih zmogljivosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med gorskimi reševalci so tako vojaki, policisti in prostovoljci. Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Miroslav Pogačar je ocenil, da je sodelovanje gorskih reševalcev s Slovensko vojsko odlično, saj tudi skoraj vsa reševanja potekajo s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. Helikoptersko reševanja v gorah je po njegovi oceni tudi vrh dela gorskih reševalcev in vseh posadk helikopterjev. Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je poudaril podporo, ki jo je Slovenska vojska do zdaj namenila za izvajanje njihove dejavnosti. »Dejavnost Planinske zveze Slovenije je maksimalno usmerjena v preventivo, ki je tudi najcenejša,« je še poudaril Ekar in dopolnil, da gorati svet Slovenije in ugodna klima privabljata vse več pohodnikov in obiskovalcev gora tudi iz tujine, za te množične obiske pa Slovenija še ni povsem pripravljena.

Aktiviranje dežurne helikopterske posadke

Postopek odločanja o uporabi helikopterjev za potrebe zaščite in reševanja je zapleten, vendar mora potekati zelo hitro, kajti zelo pogosto so v nevarnosti življenja ljudi. Po klicu poškodovanca ali nekoga v njegovi bližini na številko 112 se začne poseben postopek, v katerem regijski center za obveščanje zbere najnujnejše podatke. Regijski center obvesti vodjo dežurne posadke helikopterja na Brniku, in sicer dežurnega v 15. helikopterskem bataljonu, in zahtevo skupaj s potrebnimi podatki posreduje naprej v Center za obveščanje RS. Center po potrebi obvesti poveljnika Civilne zaščite RS, direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje ali njegovega namestnika, ki mora za uporabo vojaških plovil prositi za soglasje ministrico za obrambo ali njeno pooblaščeno osebo. Po odobritvi posega se s pisnim zahtevkom za reševanje Center za obveščanje poveže s Poveljniškim centrom SV, ta pa vodji dežurne posadke helikopterske enote prepusti presojo glede helikopterske intervencije in iskanja krajev za približevanje ponesrečencu skladno z vremenom, delom dneva in pogoji delovanja v gorah. Zdravnik v reševalni ekipi praviloma oskrbi ponesrečenca na terenu in ga pripravi za prevoz do najbližje bolnišnice. Postopek odločanja za uporabo helikopterjev pri gašenju požarov poteka podobno, le da so vodje intervencij praviloma gasilci z območja požara. Prenos tovora v nedostopne predele gora poteka skladno s programom civilno-vojaškega sodelovanja, ki ga z nevladnimi organizacijami podpisuje Poveljstvo sil SV.

Scenarij vaje

Scenarij vaje Završnica 2009 je predvideval, da je širšo Gorenjsko prizadel potres, zato so pretrgane komunikacije in cestne povezave. Posamezna območja so nedostopna in mogoč je le transport po zraku. V gorah so se ob potresu sprožili podori kamenja in peska ter poškodovali nekaj planincev. Prav tako je zaradi poškodovanega visokonapetostnega daljnovoda prišlo do iskrenja. Iskre so zanetile požar na bližnjem gozdnatem območju in ogrožajo bližnje objekte ter stanovalce. Regijski center Kranj takoj začne postopke alarmiranja, poveljnik CZ za Gorenjsko pa prek Centra za obveščanje RS zahteva pomoč SV. 15. helikopterski bataljon opravi premik treh helikopterjev bell 412 in helikopterja AS 532 cougar ter oblikuje poveljniško mesto na primerni lokaciji, letalski transportni oddelek (LETRAO) pa ostane v pripravljenosti v letalski bazi na Brniku za opravljanje nalog, posredovanih s poveljniškega mesta. LETRAO takoj prilagodi konfiguracijo letala PC 6 za gašenje požara, drugo letalo PC-6 in turbolet L-410 pa sta v pripravljenosti za evakuacijo poškodovanih. Posadka helikopterja bell 412 s skupino reševalcev najprej reši v steni poškodovana alpinista, ki ju dvignejo s pomočjo elektromotornega vitla in odpeljejo v dolino. Nato se helikopter ponovno dvigne do laže poškodovanega ponesrečenca, ki visi v steni. Reševalna akcija se nadaljuje s prenosom zunanjega tovora na nedostopno območje s helikopterjem bell 412 in gašenjem gozdnega požara s pomočjo vreče za gašenje s helikopterjem AS 532 cougar in letalom PC-6.

Helicopter rescues in the mountains on the rise
On Wednesday, 19 August 2009, a helicopter rescue tactical exercise was held in the Završnica Valley in Gorenjska, with the participation of 40 SA F members and 12 members of the protection, rescue and relief forces, with the support of SA F lifeboats. The aim of the exercise was to verify the capacities of the SA F 15th Helicopter Battalion to operate within the system of protection against natural and other disasters, from alerting procedures to helicopter rescues in mountains, transport of goods in natural disasters, bringing supplies to inaccessible places, to fire fighting.