Sopotnik - Slovenske železnice: Goro Rigi v osrednji Švici povsem upravičeno imenujejo Kraljica gora, saj je izjemno lepa in posebna. Carl Gustav Jung o Rigi.
Tisoč osemsto metrov visoka gora kraljuje nad jezerom Luzern in nad jezerom Zug. Z nje se na vse strani razteza čudovit razgled na okoliška jezera in majhna švicarska mesta.
Že stoletja jo občudujejo in obiskujejo turisti z vsega sveta. Dandanes še vedno priljubljena zanimivost viktorijanske dobe je opazovanje sončnega vzhoda z vrha gore Rigi. Gostje v hotelu na vrhu gore se prebudijo ob zvokih alpskega roga ter se zaviti v odeje povzpnejo na lesen podest, od koder lahko opazujejo sonce, ki se v oddaljenosti vzpenja nad gorskimi vrhovi. Da bi poskrbeli za prevoz turistov na vrh, so krajani v preteklosti razvili celo prevozniško panogo. Večina turistov se je na goro odpravila peš, drugi s konji. Mogoče pa je bilo najeti nosače, ki so jih nosili, kar je stalo pol manj kot najem konja. Nosači so morali biti prav močni možje! Danes je veliko lažje priti na goro. Prvo zobato železnico v Evropi so zgradili prav tukaj, leta 1871. Železnica se dviga s postaje Vitznau ob jezeru in vozi do postaje Rigi Kulm na vrhu gore. Leta 1875 je bila zgrajena še proga z druge strani gore.
Ob jezeru Luzern, blizu postaje Vitznau, leži mesto Weggis. Železnici je vedno zavidalo njen uspeh, in je zato iskalo možnosti za lastno povezavo do vrha gore Rigi. Želja prebivalcev Weggisa se je uresničila konec leta 1968, ko je začela voziti žičnica. Ob 25. obletnici žičnice, leta 1993, so prvotni rdeči žičniški kabini zamenjali z novima, belima panoramskima kabinama. Žičnica se povzpne na višino 924 metrov v desetih minutah. Vožnja je zelo atraktivna. Turistom ponujajo izlet Švicarska panorama, ki traja uro in dvajset minut. Žičnica se počasi vzpenja in ob vrnitvi v dolino vam hostesa postreže poseben obrok v kabini.
Še vedno pa so na vrh gore zelo priljubljeni prevozi z vlakom. Ta vozi s postaje Vitznau ali Arth Goldau. Druga možnost je prevoz z žičnico iz Weggisa. Vlaki so sodobni in udobni. Ponudbo dopolnjujejo obnovljena vozila in parni stroji, ki vozijo ob posebnih priložnostih. Mogoče jih je najeti za zabave in poroke. Lahko jih najamejo tudi navdušenci in turisti. Število znamenitosti in dejavnosti se nenehno povečuje, med katerimi so sankanje z
bakljami, ki je verjetno nadvse zabavno, potem polet z zmajem, jadralno padalstvo, smučanje, deskanje. Na vrhu gore poteka vsako leto tradicionalno švicarsko prvenstvo v rokoborbi, kjer se močni možje z vrečo, opasano okrog bokov, pomerijo v rokoborbi na tleh, posutih z žagovino, v metanju zastave in pihanju v alpski rog.
Rigi je priljubljena vse leto in na njej je veliko različnih zimskih športnih objektov, ki so primerni za vse ravni znanja in spretnosti ter za vse globine žepov. Prav tako je na gori in okrog nje tudi veliko kakovostnih hotelov, dostopnih vsem slojem, švicarska hrana pa je na splošno zdrava in kakovostna.
Gibanje na svežem visokogorskem zraku, sonce in spektakularni razgled na Alpe zbujajo tek po specialitetah, kot so pečenice, golaževa juha, alplermagroni - jed iz makaronov, sira, krompirja in čebule; postrežejo jo vedno z jabolčno omako na posebnem krožničku - in rösti – običajno velik krožnik, obložen z ocvrtim krompirjem, smetano, čebulo in ocvrtim jajcem – res zelo nasitna jed!
Tudi sladice so mikavne; sadne pite, sladoledi in lešnikov stengel. Stengel je štruca, po obliki podobna dolgi klobasi, polnjena z mešanico orehov. Zdi se, da je stengel posebnost tega območja v osrednji Švici. Če vam je všeč kruh, lahko izbirate med številnimi vrstami. Kruh s štirimi vrstami orehov je trd, okusen in odlično tekne k njihovim sirom z alpskih pašnikov. Krave vodijo vsako leto na visokogorske pašnike, vendar ker ni smotrno voziti mleka vsak dan s hribov, na gorskih kmetijah proizvajajo sir posebnega, močnega okusa.
Potovati po Švici je enostavno, saj je omrežje javnega prevoza gosto prepredeno z vsemi oblikami prevoza: vlaki, avtobusi in ladjami. Švica verjame v integrirani prevoz, tako da enotna vozovnica Swiss Pass velja hkrati za vlak, avtobus, ladijski prevoz in žičnice. Vredna ogleda je spletna stran Švicarskih železnic www.sbb.ch in spletna stran www.myswitzerland.com. Vsakdo, ki je kdaj obiskal Švico, je bil navdušen. Pojdite in oglejte si jo še vi.
Parna veteranka bo spet vozila na Rigi
Obnovljena parna lokomotiva številka 7 iz leta 1873 – zapuščina prvotne železnice Rigibahnen – je nekoč redno vozila s postaje Vitznau na vrh gore Rigi. Še vedno je posebnost, saj je leta 1882 edina ušla zamenjavi navpičnih kotlov z vodoravnimi. Pozneje so jo odpeljali v prometni muzej v Luzernu, kjer je domovala do praznovanja 125-letnice železniške proge Rigibahnen leta 1996. Takrat so jo obnovili in prepeljali na gorsko železnico, da bi
vozila v poletni sezoni. Nato so jo še enkrat »upokojili«. Lani so v prometnem muzeju, zaradi obnovitvenih del, potrebovali prostor, zato so lokomotivo odpeljali v Vitznau, kjer so jo v železniških delavnicah ponovno usposobili za vožnjo.
Letos poleti bo parna veteranka dopolnjevala ponudbo turističnih voženj na Rigi. Njen vozni red se zdi na prvi pogled zapleten, vendar bo omogočal ogled znamenitosti na obeh straneh gore in ponuja največ možnosti za zbiranje vtisov, medtem ko bo številka 7 osvajala gorski vrh.
Od 30. maja do 29. junija bo številka 7 vozila na vrh gore ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Vlak bo odpeljal s postaje Viztnau ob 9.16, z vrha Rigija pa se bo odpeljal ob 15.00. Od 1. julija do 17. avgusta bo št. 7 vozila s postaje Arth Goldau ob 9.15 vsak dan, razen ob torkih. Od 21. avgusta do 27. septembra bo vozila prav tako s postaje Arth Goldau ob 9.15, vendar samo ob petkih in nedeljah. Od 22. avgusta do 29. septembra bo vozila s postaje Vitznau ob sobotah in ponedeljkih, ob 9.16, vračala pa se bo ob 15.00, toda v Arth Goldau.
Vožnja s parno veteranko – lokomotivo št. 7 – bo nedvomno zelo priljubljena turistična zanimivost. Ker so zmogljivosti omejene, se splača rezervirati termin, lahko kar po spletu: www.rigi.ch.
Letošnje poletje na Rigiju bo v znamenju pare!