Dnevnik - Peter Lovšin: Pohodnikom, ki v težave v gorah zaidejo zaradi izrazite lastne malomarnosti, lahko v primeru reševanja s helikopterjem grozi, da bodo morali globoko seči v žep. Ura reševanja s helikopterjem Slovenske vojske Bell 412 stane 2650 evrov, ki jih v večini primerov plačajo zavarovalnice ali država.
| |
 |
|
| |
(Foto: Tomaž Skale) |
|
Vendar ne v najizrazitejših primerih malomarnosti, med katerimi so v zadnjih letih morda najbolj izstopali belgijski skavti, ki so se poleti 2005 in spomladi 2008 v slovenskih gorah znašli v hudi stiski. Njihova nespametnost je pred petimi leti terjala celo življenje enega izmed njih, ki je med potjo na Bavški Grintavec omahnil 150 metrov globoko, še dva skavta pa so takrat morali rešiti s skalne police. Reševalci so bili presenečeni, kako slabo so bili skavti opremljeni, saj so se na dvatisočak poskušali povzpeti kar v sandalah. Aprila, slaba tri leta kasneje, se je druga belgijska skupina skavtov pognala v novo avanturo, med katero so jih v mangartskem pogorju presenetile zimske razmere. V snegu so se znašli dobesedno v kratkih hlačah, reševanje pa se je na srečo končalo brez hujših posledic za mlade avanturiste. "V Belgiji so bili pošteno kaznovani, plačali pa so tudi vse stroške reševanja. Vendar doma," se spominja Igor Potočnik, predsednik gorske reševalne zveze. Malomarnim pohodnikom iz tujine račun za reševanje praviloma najprej pokrije slovenska zavarovalnica, ki nato terja tujo zavarovalnico, pri kateri je tuj državljan zavarovan. Ta pa potem denar nekako izterja od neprevidnega avanturista.
Med najhujše malomarnosti, ki tako tuje kot domače pohodnike v primeru reševanja s helikopterjem udarijo po žepu, praviloma sodijo planinarjenje ali celo plezanje v vinjenem stanju, povsem slaba ali celo nikakršna planinska oprema ter popolno neupoštevanje vremenskih razmer. A teh primerov ni veliko, pravi Potočnik: "V zadnjih desetih letih jih je bilo po moji oceni tam nekje okoli pet." Nesreč in smrti pa je vedno več. Ne samo pri nas, ampak tudi drugod po Evropi. "V gorah je vedno več ljudi. Izletniki se sprehodijo do Bohinjskega jezera, si ogledajo slap Savica, nato pa si rečejo, gremo še do Črnega jezera. In pri tem sploh ne vedo, kako zahtevna pot jih čaka, nimajo kondicije, opreme in podobno," na podcenjevanje gora opozarja Potočnik.
Tudi v Slovenski vojski opažajo, da gorski reševalci vedno pogosteje potrebujejo pomoč njihovih helikopterjev: "Statistika kaže, da se je število helikopterskih reševalnih akcij v zadnjih letih izrazito povečalo. Še zlasti v poletnih mesecih, tako da je dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske angažirana tudi večkrat na dan. V poletni sezoni se v povprečju žal zgodi tudi do deset gorskih nesreč na teden," se s Potočnikom strinja stotnik Gregor Hribar iz brigade zračne obrambe in letalstva.
Prav zaradi vedno večjega navala v gore in posledično obsežnejšega dela reševalcev se na gorsko-reševalni zvezi malce bojijo, da ne bi ministrstvo za obrambo, pod katerega gorski reševalci spadajo, začelo varčevati tudi na njihov račun. "Za zdaj še niso začeli rezati sredstev, že zadnjih deset let pa dobivamo približno enaka sredstva, čeprav imamo precej več akcij," pravi Potočnik.
Gorski reševalci imajo za reševanje iz zraka na voljo tako helikopter Slovenske vojske kot tudi policijski helikopter, ponekod v Evropi pa helikopterska reševanja nudijo nekakšne agencije za reševanje. V Švici morajo planinci ponekod pred vzponom plačati zavarovalnino, ki jim v primeru nezgode nudi tudi helikoptersko reševanje. Če se plačilu zavarovalnine izmuznejo, morajo sami kriti vse stroške helikopterskega reševanja.
Letos že 414.000 evrov
Sodelovanje helikopterja Slovenske vojske pri reševanju v gorah, gašenju in nujnih prevozih bolnikov ter ponesrečencev je letos stalo že več kot 414.000 evrov. Poleg helikopterja slovenske vojske podobne usluge reševalcem nudi tudi policijski helikopter.
Peter Lovšin