Revija Slovenska vojska - Nataša Oblak in Meta Grmek: Prikazna vaja v dolini Drage je bila razdeljena na dva dela, s katerima so ponazorili najpogostejše primere reševanja v gorah, in sicer dvig ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči ter dvig ponesrečenca, ki visi v steni.
Na vaji so sodelovali reševalci letalci ter helikopterja Slovenske vojske in letalske enote Policije. V prvem delu vaje sta pilota SV in policije Igor Šavs ter Damjan Bregar do ponesrečenih na skali spustila zdravnici Ano Mavko in Alenko Klemenčič, ki sta oskrbeli ranjenca. Nato so iz helikopterja spustili po dva reševalca letalca, in sicer Robija Kralja in Aleša Robiča ter Borisa Oblaka in Janeza Brojana. Reševalci so ponesrečenca položili v vakuumsko vrečo in ju pospremili v helikopter. V drugem delu se je reševalec ob močnem vetru po jeklenici spustil iz helikopterja do plezalca, ga pripel nase, odrezal vrv, s katero je bil plezalec pripet na skalo, in ga dvignil v helikopter.
Predsednik države dr. Türk je po ogledu vaje poudaril, da bi morali gorski reševalci uživati poseben položaj in da moramo ceniti njihov prispevek, saj rešujejo življenja. »Upam, da bo novi zakon o prostovoljstvu pomagal pri reševanju statusa reševalcev. V Sloveniji je velik dosežek in tudi velika posebnost, da imamo tako dobro razvito prostovoljstvo ter hkrati močno razvito tradicijo, ki se tako lepo povezuje z vojsko in policijo. To moramo gojiti in razvijati naprej,« je dejal predsednik.
Ministrica dr. Ljubica Jelušič je ob zahtevnosti reševanja v gorah poudarila pomen sodelovanja SV, policije in Gorske reševalne zveze ter skupnih usposabljanj: »Glede na skokovito naraščanje vseh vrst nesreč v slovenskih gorah moramo imeti resnično usposobljene in profesionalne ekipe. To, kar smo danes videli, je bilo izjemno.« Čeprav se bo obrambni proračun letos zmanjšal še za devet odstotkov, je ministrica odločno poudarila, da so »življenja reševalcev in vseh ljudi, ki jim pomagamo, pomembnejša od tega, kje zmanjšati proračun. Prav usposabljanje sodi med tiste vitalne dele sistema zaščite in reševanja ter celotnega nacionalnovarnostnega sistema, ki ga ne bi smeli opustiti tudi v primerih, ko bo šlo za velika zmanjšanja državne uprave in javnega sektorja«.
V manj kot petnajstih minutah na poti k ponesrečencu
Za potrebe reševanja v gorah oziroma za izvajanje akcij v okviru helikopterske nujne medicinske pomoči (HENMP) je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva oziroma od 8. do 20. ure v pripravljenosti dežurna posadka helikopterja bell 412. Hkrati je ob koncih tedna na Brniku v pripravljenosti tudi reševalna ekipa z zdravnikom letalcem, reševalcem letalcem in policistom reševalcem. V poletnih mesecih, ko je intervencij največ, je tričlanska reševalna ekipa v pripravljenosti vse dni v tednu.
Helikopter SV je opremljen z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, ter z osnovno opremo za oživljanje, z gorivom pa je preskrbljen za dve uri in pol. Tričlanska posadka helikopterja, v kateri so pilot, kopilot in tehnik letalec, je skupaj z reševalno ekipo na polet pripravljena v 15 minutah od klica, ki ga prek regijskega centra za obveščanje dobijo iz poveljniškega centra SV. Zaradi zahtevnosti helikopterskega reševanja v gorah, kjer morajo piloti v zraku lebdeti le kak meter ali dva od stene, namenja 15. helikopterski bataljon SV velik poudarek usposabljanju pilotov. Vodje plovil imajo tako pred sodelovanjem v reševalnih akcijah 1000 in več ur naleta, njihov program usposabljanja pa med drugim vključuje gašenje požarov, nošenje tovorov in reševanje v gorah. Kot je dejal namestnik poveljnika 15. HEB major Branko Rek, v helikopterskem reševanju sodeluje dvajset izmed 45 operativnih pilotov v SV. Ob že naštetih usposabljanjih pilotov namenjajo v 15. HEB velik poudarek tudi skupnemu usposabljanju z zdravniki letalci in reševalci letalci. Tako v spomladansko-jesenskem delu leta izvajajo redna skupna usposabljanja, v katerih vsako leto opravijo po 50 ur naleta. V okviru teh usposabljanj je poudarek tudi na urjenju komunikacije in usklajenosti med reševalci ter posadko helikopterja, saj se ob odpovedi radijskih zvez med seboj sporazumevajo s posebnimi znaki.
Dežurna posadka helikopterja SV pri posredovanjih sodeluje z dežurno posadko letalske enote Policije (LEP), s katero si od letos izmenjujeta dežurstvo pri nalogah helikopterske nujne medicinske pomoči (HENMP) in reševanja v gorah. Tako je za reševanje v gorah dežurna posadka 15. HEB v pripravljenosti tri tedne na mesec, četrti teden pa je v pripravljenosti za naloge HENMP. Kadar je na primer dežurna posadka helikopterja SV angažirana, za drugo reševanje aktivirajo LEP, prav tako Slovenska vojska ob dolgotrajnejši akciji aktivira drugo posadko SV, ki je v pripravljenosti.
Lani je dežurna posadka helikopterja SV posredovala 142-krat ter pri tem naletela 182 ur in 25 minut, prepeljala 149 poškodovanih ali obolelih oseb, 326 reševalcev ter več kot deset ton opreme. Kar 116 reševanj je bilo v gorah, druga pa v okviru helikopterske nujne medicinske pomoči. Do 10. junija letos je posadka v 41 intervencijah prepeljala 45 poškodovanih ali obolelih oseb, 117 reševalcev ter 3 tone medicinske opreme. Najtežja reševanja so v slabih vremenskih razmerah, pri čemer piloti skladno s civilnimi predpisi ne letijo, če je vidljivost manj kot 800 metrov ali veter več kot 50 kilometrov na uro. Takrat morajo reševalce iz helikopterja spustiti v vidnem predelu gore, reševalna ekipa pa gre nato peš do ponesrečenca, ga oskrbi in se s ponesrečencem premakne na primeren kraj za dvig v helikopter.
Besedilo: Nataša Oblak in Meta Grmek
Fotografije: desetnik Emil Jalovec