Gorenjski Glas - Jelena Justin: Boč (978 m) – Naš današnji vzpon bo potekal na skrajnem vzhodu Karavank.
Gorska veriga, ki sicer meji na Avstrijo, se pri Olševi, Peci in Uršlji gori začne spuščati proti jugovzhodu, proti meji s Hrvaško. Zaščitene velikonočnice.
Paški Kozjak, Plešivec, Boč, Donačka gora in Macelj so le nekateri izmed vrhov, ki sestavljajo skrajni vzhod Karavank. Vzhodne Karavanke potonejo v panonski ravnini, na drugi strani meje, na Hrvaškem, pa se nadaljujejo v Hrvaško Zagorje, kjer imamo Ivanščico pa Ravno goro itd. Obiskali bomo Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, in si ogledali rastišče zaščitenih velikonočnic oz. velikega kosmatinca.
Izhodišče vzpona so Poljčane. Najbližja pot do tja je, da z avtoceste Ljubljana–Maribor zavijemo na izvoz Slovenske Konjice. Takoj za izvozom zavijemo levo proti Poljčanam. Nadaljujemo skozi vas Žiče in v Ločah v krožišču zavijemo ponovno proti Poljčanam. V naslednjem križišču zavijemo proti Zgornjim Poljčanam. Peljemo skozi vas in smerokaz nas usmeri levo proti Boču. Po ozki cesti se vzpnemo do vznožja, do parkirišča.
Za vzpon si bomo izbrali gozdno učno pot, imenovano tudi Detičkova pot. V spodnjem delu s parkirišča nadaljujemo po kolovozni poti, ki pelje po grapi kar naravnost navzgor in z vsakim metrom je ožja. Razširi se po približno 10 minutah, ko na levi strani zagledamo krmišče za živali. Kolovoz postaja strmejši. Višje zavije desno na udobno gozdno stezo, strmo navzgor. Dosežemo makadamski kolovoz, kjer se desno odcepi pot do Planinskega doma na Boču (30 minut). Mi nadaljujemo direktno strmo navzgor, a strmina kmalu popusti. Pot vodi mimo križa in se zmerno vzpenja. Ko ponovno dosežemo makadamski kolovoz, zavijemo levo in nadaljujemo do naslednjega razcepa, kjer imamo dve možnosti. Desna pot je strma, mi pa se usmerimo na levo, ki se imenuje čez Balunjačo, kjer je že nekaj časa nadelana tudi kratka, a sladka, ferata.
Pot rahlo preči pobočje, nato pa se povzpne ob skalah, ki jih vidimo nad seboj. Že običajna pot čez Balunjačo je zavarovana, a kmalu nas tabla opozori na ferato, ki se požene direktno navzgor, preko skal. Vstop v ferato je olajšan z dvema skobama, po nekaj metrih smo na polički, nato nas jeklenica vodi spet direktno navzgor. V rokah potrebujemo nekaj moči, da se potegnemo. V zgornjem delu gre jeklenica malce cikcak in v pomoč so nam klini, ki pomagajo, da ne plezamo na trenje. Ferata je vsaj na dveh mestih tehnično zahtevna, bolj kot marsikatera zavarovana plezalna pot, ki jo poznamo v naših gorah. Kot sem omenila že zgoraj, je kratka in sladka. Vsekakor prijetna popestritev vzpona na Boč. Svetujem uporabo čelade in samovarovalnega kompleta! Ko dosežemo vrh skale, se pot v okljukih vzpne in se združi s strmo potjo, ki poteka po desni strani. Nadaljujemo levo in kmalu zagledamo ograjo vojaškega objekta. Pridemo na kolovozno pot, ki poteka ob vojaškem objektu. Markirana pot se rahlo spusti in nas strmo pripelje na vrh Boča, ki je skrit v gozdu. Na vrhu Boča, ki je del Slovenske planinske poti, je 20 metrov visok razgledni stolp, ki pa je v primerjavi z vojaškim radarjem in oddajnikom pravi malček. Če se povzpnemo na stolp, imamo čudovit razgled na Haloze, Kozjansko, Slovenske Gorice, Dravsko polje in Pohorje. Za vzpon bomo potrebovali dve uri.
Z vrha se lahko po krožni poti – senčna pot – spustimo do Planinskega doma. Če od planinskega doma krenemo proti Planinskemu domu Velikonočnica, si bomo lahko ogledali ograjeno rastišče zaščitene velikonočnice oz. velikega kosmatinca. Od Doma se po poti čez Babo spustimo nazaj do Zgornjih Poljčan, kjer nas čaka jekleni konjiček.
V nedeljo je velika noč, najpomembnejši krščanski pa tudi družinski praznik. Po obilnem zajtrku predlagam, da se zapeljemo proti Boču, si ogledamo velikonočnice, naredimo nekaj za svoje telo in preživimo lep dan. Upam le, da bo lepo vreme.
Nadmorska višina: 978 m
Višinska razlika: 618 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5
(ferata: 5 / 5)
Jelena Justin