Bohinjske novice, 04.08.06 - Zvone Šolar:
Petek, 4. avgusta 2006
Vetrolom na Jelovici
Neurje, ki je 29. junija divjalo po Sloveniji, je bilo vzrok za velik vetrolom, ki je prizadel gozdove na Jelovici. Večina po orkanskem vetru prizadetih gozdov leži v delu Blejskega gozdnogospodarskega območja, ki upravno sodi v bohinjsko občino. Manjši del vetroloma je tudi na sosednjem območju, ki leži v občini Železniki. Prizadeto območje se razteza od Ribčeve planine proti vzhodu do Ledin. Večina prizadetih gozdov je še v državni lasti, del pa je bil v denacionalizacijskem postopku že vrnjen Ljubljanski nadškofiji. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije iz območne enote Bled ocenjujejo, da leži na tleh na našem območju okoli 70.000 kubičnih metrov lesa. Ta količina lesa je približno enaka etatu, ki bi ga v normalnih razmerah posekali na Jelovici v štirih letih. Izkušnje iz preteklih vetrolomov pa kažejo, da je končno posekana količina lesa navadno višja od prvotnih ocen.
Pred Gozdnim gospodarstvom Bled, ki ima koncesijo za delo v državnih gozdovih, je sedaj zahtevna naloga, da v čim krajšem možnem času pospravi les iz vetroloma. To je pomembno zaradi tega, da se ne bi čezmerno namnožili podlubniki (lubadarji) in da les ne bi preveč izgubil na vrednosti. V vsakem primeru pa je potrebno vedeti, da je škoda na lesu ob vetrolomu velika, saj je zaradi prelomov veliko več odpadka, pa tudi lesnih sortimentov ne moremo krojiti v optimalnih dolžinah, delo pa je nevarnejše, zamudnejše in s tem dražje.
Izredno pomemben vidik pri pospravilu vetroloma je varnost pri delu. Drevje je izruvano s koreninami ali polomljeno, vse leži eno čez drugo in zaradi tega so v lesu lahko velike napetosti, ki ob nestrokovnem in neprevidnem delu lahko povzročijo hude nesreče. Veliko terena je strmega, kjer so nevarnosti se posebej poudarjene. Kako se lotiti takega dela? Na srečo smo na GG Med kot prvi v Sloveniji že pred dvema letoma pričeli uvajati v gozdno proizvodnjo nove tehnologije dela, ki so bile drugje v svetu poznane že dalj časa. Pri tem gre za uporabo strojev za strojno sečnjo (harvester, forwarder) in žičnice s procesorsko glavo na dvigalu. Delo s temi stroji je na splošno produktivnejše, varnejše in človeku bolj prijazno. Predvsem zaradi učinkov in varnega dela je ta tehnologija primer na tudi za pospravilo lesa v razmerah, kakršne vladajo v vetrolomih. Sami imamo zdaj dve taki garnituri (za debel in droben les), vendar za pospravilo tako velikih količin v kratkem času to ne bo zadoščalo. Zato si bomo morali pomagati tudi z drugimi poslovnimi partnerji. Ves teren tudi ni primeren za delo s temi stroji, zato bomo tam uporabili žičnico s procesorsko glavo ali pa traktorje.
Glede organizacije in varstva pri deluje to zahteven objekt, zato bo celotno območje vetroloma za naključne obiskovalce zaprto. Gozdne ceste so ozke in nepregledne, zato bi naključni obiskovalci (radovedneži) pomenili le oviro v proizvodnji in prometu na omenjenem območju, kjer bo veljala tudi posebna prometna ureditev. Računamo, da bomo večino dela pri pospravilu lesa iz vetroloma opravili letos, v prihodnjih letih pa nas čaka sanacija (pogozdova nje) prizadetih površin.
Zvone Šolar