Gorenjski glas, Planinski kotiček - Jelena Justin: začetek prečenja Kamniško-Savinjskih Alp
Presedljaj (1613 m) - Konj (1803 m) - Korošica (1808 m) - Lučki Dedec (2023 m) - Prečenje Kamniško-Savinjskih Alp se mi je že dlje časa motalo po glavi. Za omenjeno prečenje so nujno potrebni štirje dnevi stabilnega vremena, brez ploh in neviht.
Alpe kamniško-savinjskega konca Slovenije so znane po svoji drznosti, krušljivosti in zanimivih zavarovanih plezalnih poteh. Ko sem začela resneje razmišljati o njihovem prečenju, sem se ukvarjala predvsem s tem, kje začeti, da bi v štirih dnevih videla čim več. Že takoj mi je bilo jasno, da bo verjetno kakšen vrh ostal neosvojen; a nič hudega, saj naj življenja ne bi zajemali z veliko žlico. Uspelo mi je realizirati željo in obiskati glavni greben Kamniško-Savinjskih Alp od Ojstrice do Kočne, vmes pa sem skočila še na kakšen manj znan in malenkost nižji kucelj. Pa se odpravimo na visokogorski treking!
Prvi dan se bomo preko sedla Presedljaj najprej povzpeli na Konja, in nato pot nadaljevali do Planine Korošice, odkoder se bomo povzpeli še na Lučkega Dedca.
Izhodišče današnjega izleta je Kamniška Bistrica oz. nekaj sto metrov pred njenim koncem je na desni strani parkirišče, kjer vas markacije usmerijo na Presedljaj (3 ure), na Korošico (4,40 ure), Konja (3,45 ure).
Na začetku pot poteka ob dolini potoka Kamniška Bela. Pred nami se odpira pogled proti Kamniškemu Dedcu. Počasi pridemo do razpotja, kjer nas markacija usmeri naravnost navzgor skozi gozd. Pot se v ovinkih strmo vzpenja in ko imaš občutek, da moraš kmalu priti nad gozdno mejo, se ta še kar nadaljuje. Lahko rečem, da je pot kar naporna, predvsem zaradi dolžine in višinske razlike, ki jo je potrebno premagati. Ozračje zaradi številnih dreves zna biti kar zatohlo, zato imamo ves čas občutek sopare. Tik pod sedlom Presedljaj prečkamo še potoček, ki več kot dobro dene, saj je prijetno hladen in ohladi razgret obraz. Sedlo Presedljaj je zgolj križišče poti na Korošico in naprej proti osrčju Savinjskih Alp ter proti Konju. Pot nadaljujemo desno proti Konju. Vzpon in predvsem spust sta zahtevna.
Pot je zavarovana plezalna, ki jo označena kot zahtevna in nevarna. Najtežavnejši del spusta je strm, gruščast žleb, ki je nezavarovan in je velika možnost zdrsa. Potreben je zanesljiv korak in velika mera previdnosti. Markirana zavarovana plezalna pot nas vodi po grebenu in njegovih zahodnih pobočjih. Če ste vrtoglavi, ta izlet ni za vas. Svetovala pa bi vam tudi samovarovalni komplet in čelado, saj pri spustu zaradi ruševja lahko komu nad vami spodnese kakšen kamen navzdol. Vrnemo se nazaj na sedlo Presedljaj in pot nadaljujemo med zelo gostim ruševjem kar naprej proti Planini Korošici. Pot poteka po izrazitem kraškem svetu, na naši desni strani se kaže svet Starih stal, Vodotočnik in južna stran Dleskovške planote. Kmalu pred seboj zagledamo Ojstrico, prvi vrh drugega dne našega trekinga. Hodimo pod gorsko skupinico Lučkega Dedca. Povzpnemo se do sedla Prag, 1910 metrov, kjer tudi zagledamo naše prvo prenočišče, Kocbekov dom na Planini Korošica, 1808 metrov. Do Planine Korošica smo, skupaj z vzponom na Konja, potrebovali približno 6 ur hoje.
In ker je dan še dolg, mi pa imamo tudi še nekaj energije, se s planine povzpnemo še po neoznačeni poti na Lučkega Dedca, 2023 metrov. Naredili bomo krožno turo. S planine se odpravimo proti drzni skali, kjer običajno plezajo alpinisti. Do tja vodi dobro shojena in vidna steza čez melišče in mimo skalnega odloma. Sledimo stezi in ko se nad nami pokaže gorski travnik, zagrizemo v travnik. Čeprav zgrešimo stezo, nič hudega, važno je, da pridemo na vrh, do sedla, kjer proti Lučkemu Dedcu zavijemo levo, desno pa gre neoznačena pot preko Durc na Vežice. Na vrhu Lučkega Dedca nas pozdravi dober prijatelj; ogromen možic. Pod nami je Planina Korošica, pred nami pa južno ostenje Ojstrice. Pot drugega dne trekinga je kot na dlani. Z vrha Lučkega Dedca sledimo možicem, ki nas po razdrapanem kraškem svetu, polnem brezen, škrapelj in žlebičev pripeljejo tik pod sedlo Prag, s katerega se spustimo nazaj do Planine, ali pa obiščemo še Koroški vrh, ki ga tudi označuje možic. Iskanje prehodov za spust po tem svetu je zelo zahtevna stvar, zato se od možica raje vrnimo nazaj na označeno markirano pot proti Korošici. S tem je prvi dan za nami!
Jelena Justin
Nadmorska višina: 1808 m, 2023 m
Višinska razlika: 1452 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 4 zvezdice