Delo, Panorama - Urban Červek: Novi gospodarji slovenskih gozdov
Oče je po gozdni poti na štirikolesniku peljal kakšnih deset let starega sina »na pijačo« v eno od pohorskih planinskih koč Kakšne so prioritete naše družbe, jasno kažejo kazni, ki jih za tako početje predvideva zakonodaja, in (ne)izvajanje nadzora
Sončno nedeljsko dopoldne zgodnje jeseni. Peljemo se po skoraj neprevozni gozdni cesti v osrčju pohorskih gozdov. Ugasnemo motor terenskega avtomobila, spustimo šipe in prisluhnemo. Slišita se ptičje petje in piš vetra skozi krošnje dreves. Zdi se, da daleč naokoli ni žive duše. Nato tišino pretrga hrumenje motorjev. Približuje se nam skupina adrenalinskih avanturistov na terenskih motociklih oziroma štirikolesnikih, ki so si nedeljo izbrali za to, da se bodo naužili lepot narave iz sedežev svojih jeklenih konjičkov. Prav ta dan pa si je izbrala tudi policija za poostren nadzor vožnje v naravnem okolju na Pohorju.
Vozniki motorjev za kros oziroma štirikolesnikov poleti ter motornih sani pozimi v zadnjih letih prevladujejo na Pohorju, Smrekovcu, Pokljuki in drugih bolj ali manj ohranjenih območjih naše države. Ni kotička, kjer ne bi mogli pričakovati kakšnega nadobudnega ljubitelja naravnega okolja na bencinskem sprehodu. Vozijo se vsi: družine, ki lahko pri številnih ponudnikih najamejo motorne sani ali štirikolesnike in se podajo na razburljiv izlet po naravi; mladi fantje, ki si z divjanjem po gozdovih dajejo duška in se postavljajo pred vrstniki; gospodje srednjih let, ki si po napornem tednu za vikend privoščijo sproščanje z vijuganjem med drevesi s svojim kot povprečen avto dragim štirikolesnikom; mladi očetje, ki preživljajo prijetne urice druženja s sinkom in ga učijo prvih veščin spretnostne vožnje.
Motor brez tablice, čelada zakriva obraz
Tak par smo srečali tudi omenjeno nedeljo, ko smo se udeležili ene od večjih akcij nadzora vožnje v naravnem okolju na Pohorju. Pri poostrenem nadzoru tokrat sodeluje kar petnajst policistov iz petih policijskih uprav, pristojnih med drugim za Pohorje, pomagajo pa jim dva policista na terenskih motorjih in helikopter, opremljen s kamero. Oče je na štirikolesniku peljal kakšnih deset let starega sina »na pijačo« iz doline v eno od planinskih koč. »Tukaj vas res nisem pričakoval,« se je čudil, ko je brskal za prometnim dovoljenjem, medtem ko je fotograf snemal dogajanje, policista pa sta si nadela kar najstrožji obraz. »Veste, da tukaj ne smete voziti?« vpraša eden blatnega gospoda, njegov sin s čelado na glavi in zaščitnimi očali pa le nemo opazuje dogajanje. »Saj sem peljal počasi,« se opravičuje voznik, medtem ko ugotavlja, da je prometno dovoljenje pustil doma. Kakor koli, ne uide mu kazen za vožnjo v naravnem okolju – 42 evrov oziroma 21 evrov, če plača v osmih dneh.
»Takšni sploh niso problematični,« pove eden od policistov med počasno vožnjo s terenskim nissanom teranom po razdrapanih pohorskih cestah. »Ta možakar je že zaradi otroka peljal počasi. Čisto druga pesem so motokrosisti, ki se ponavadi niti ne ustavijo. Če jim z avtomobilom zapremo pot, zavijejo v gozd in se odpeljejo. Kaj naj storimo? Saj se jim ne moremo vreči pod kolesa,« vdano v usodo pojasnjuje policist. Večina terenskih motociklov nima niti registrske tablice, čelada pa zakriva voznikov obraz. Ne nazadnje so tudi kazni tako nizke, da se jim večina le nasmehne. Kaj ni škoda truda policistov, ki lahko objestneža, če ga po kakšnem naključju ulovijo, nazadnje oglobijo le z 42 evri kazni? To nedeljo so v okviru akcije ustavili 41 voznikov in napisali osem kazni zaradi kršitev uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (trem voznikom motornih koles) ter deset zaradi kršitev zakona o varnosti cestnega prometa, enega kršitelja pa so opozorili.
Predpis je eno, praksa nekaj drugega
Kot je pri nas že pravilo, so bila prva opozorila naravovarstvenikov in drugih na škodo, ki jo povzročajo vozniki motornih vozil v naravi, preslišana. Bob ob steno. Prioritete naše družbe jasno kažejo kazni, ki jih za tako početje predvideva zakonodaja, in (ne)izvajanje nadzora. Voznikom delajo preglavice le redke, bolj simbolične akcije policije, drugače so lahko čisto brez skrbi – okoljska inšpekcija dela samo od ponedeljka do petka od osmih do treh, ob koncih tedna pa so inšpektorji žal (ali na srečo, pač odvisno od zornega kota) prosti. Predpis, uredba o vožnji v naravnem okolju, je sicer zelo strog, le kazni so smešno nizke. Vožnja v naravnem okolju ni dovoljena nikjer, za nobeno vozilo, tudi kolesa ne. Izjeme so seveda reševalci, policija, gozdarji in drugi, ki prevoz potrebujejo pri delu. A predpis je eno, praksa pa nekaj povsem nekaj drugega. To povedo tudi policisti mariborske policijske uprave, ki smo se jim pridružili med »poostrenim nadzorom vožnje v naravnem okolju«.
Po novi uredbi bodo kazni bistveno višje
Šele zdaj, ko je primer tako rekoč eksplodiral, ko so na nogah tudi lovci, gozdarji, planinska društva, ko se posnetki divjanja objestnežev v gozdovih pojavljajo na straneh časopisov in na televiziji, se počasi premika tudi pri tistih, ki odločajo. »Vožnja po naravi je presegla vse meje zdravega razuma,« je pred tedni na posvetu o tem problemu povedal uslužbenec ministrstva za okolje in prostor. A res?! In to ste ugotovili šele zdaj, so se spraševali drugi navzoči. Ministrstvu v vseh teh letih ni uspelo niti povečati kazni, kar bi lahko »vlada sprejela v pol ure«, so gospodu iz Ljubljane povedali naravovarstveniki. No, naposled se bo, kot kaže, vendarle premaknilo. Do konca leta bodo predvidoma »popravili« uredbo tako, da bodo kazni bistveno višje – do 4000 evrov za fizično osebo do 40.000 za pravno, toda zaplemba vozila kljub drugačnim napovedim ni predvidena. V nekaj letih (ker doslej vseh potrebnih študij, seveda, ni bilo mogoče izdelati) bomo menda dobili nov zakon, ki bo celovito urejal to področje – predvidel bo poligone oziroma druge površine, kjer se bodo lahko zdivjali vozniki vseh terenskih vozil, ločil med kolesi in motoriziranimi vozili, vzpostavil ustrezen nadzor in podobno. Do takrat pa bodo policisti na »misiji nemogoče« lovili novodobne divjake po gozdovih in visokogorskih travnikih. Z višjimi kaznimi jim bodo morda vsaj prihranjeni posmehljivi pogledi voznikov, ko dobijo položnico z zneskom, enakim tistemu za eno polnjenje rezervoarja z gorivom.
Urban Červek