Večer, Narava: Zaradi izjemnega razgleda so na tej gori postavili veliko panoramsko tablo
Vrhovec, razgledišče nad Kanomljo
Zaradi izjemnega razgleda so na tej gori postavili veliko panoramsko tablo z vpisanimi vrhovi: od Krvavca na vzhodu preko Kamniških planin, vršička Storžiča, Košute, Blegoša, Porezna do južnih bohinjskih gora
Zapeljimo se v dolino Idrijce do Stopnika, potem pa levo in preko mostu ter po strmi cesti na Šebrelje ter v središču vasi desno. Tu pustimo avto in se napotimo po cesti navzgor, saj nam bo pogled nenehno uhajal na vasico in na hribe nad njo. Nekaj višje bomo opazili dve makadamski cesti, ki v levo zapuščajo našo cesto in vodijo proti Jagrščam, mi pa le nadaljujemo po glavni cesti, da pri zadnjih hišah zavijemo levo in se po kolovozu odpravimo preko neizrazitega Ravnega vrha (789 m) v smeri proti jugu. Vas ostaja spodaj za našim hrbtom, pred nami pa je položen kolovoz, sprva skozi gozd, potem preko pašnika, pa spet skozi gozd in zlagoma navzgor, dokler ne pridemo do večje jase, kjer se držimo desno. Zdaj bomo morali kreniti po cesti, ki vse do Šebreljskega vrha, slikovitega sedelca, premaguje strmino skozi bukov gozd. Tega strmejšega dela poti skozi gozd in brez posebnih razgledov je za kakšne pol ure, nekako sredi strmine pridemo tudi do levega odcepa ceste (spet za Jagršče). Ko se na Šebreljskem vrhu cesta “obesi“ na južno stran, pridemo do stare zapuščene hiše na desni, levo, prav na sedlu, stoji kapelica in za njo nekoliko obnovljen senik. Če k opisanem prištejemo zdaj še razgledna sicer oddaljeni Krn, je sedlo kar idilično. Cesta, po kateri mi sicer ne bomo šli, se nekoliko spusti proti jugu in v desno preči zdaj že bregove Vrhovca. Tod bi potem kaj kmalu pripešačili do domačije, od koder je že lep razgled na Porezen in Blegoš, potem pa zavije cesta polagoma v desno, dokler ne pridemo do slemena nad dolino Kanomlje. Levo vodi gorska cesta po slemenih mimo Erzelja (1018 m) ter preko Idrijskih Krnic v Spodnjo Kanomljo in Idrijo (vsega kakšnih 20 km), v desno pa še kak kilometer, potem pa na odcepu desno navzgor do Lokvarja, zadnje domačije prav pod vrhom Vrhovca. Od odcepa proti Lokvarju se naša cesta v ostrih ovinkih spušča v dolino Gorenje Kanomlje, tja do Oblakovega vrha, sedla med Kanomljo in Trebušo. Od tu vodi skozi slikovito in odmaknjeno dolino Kanomlje 14 km dolga cesta polagoma navzdol v Idrijo. Ta del ceste s Šebreljskega vrha do Lokvarja pod vrhom Vrhovca sem opisal za primer, če bi kdaj imeli težave z nogami, želeli pa bi si izjemnih pogledov. Mi se bomo spodaj na Šebreljskem vrhu s sedla napotili desno, toda ne po tisti cesti, ki vodi do domačije Pisance, pač pa mimo zapuščene hiše po kolovozu navzgor nekoliko levo, ter potem še malo skozi gozd, da bomo potem že kmalu pod strmimi pašniki Vrhovca, ko bomo nato še kakšnih deset minut grizli v kolena, bomo zgoraj, kjer stoji že omenjena panoramska tabla ter deset metrov za njo sam vrh.
Sprva je razgledov preveč in človeku pogled kar bega po slikoviti krajini, potem pa se osredotoči in raziskuje posamezne predele: Šentviško planoto, deželo pod Kojco. Šebrelje, bohinjske gore. Vračamo se po isti poti, a če nam vreme omogoča lepe poglede, se odločimo za vrnitev po cesti, da bomo pogledovali še na drugo stran, preko Kanomlje globoko in divje spodaj na Trebušo in Vojsko. Torej od Lokvarja navzdol, pa levo tisti kilometer do Stana, pa spet levo in navzdol v Šebrelje po avto, z njim pa proti domu po najbližji poti, lahko pa tudi tu gor ter skozi Kanomljo v Idrijo, potem pa v Cerkno ali Žiri, odvisno pač od tega, kje smo doma. S Šebrelj čez Šebreljski vrh na Vrhovec bomo potrebovali dobre tri ure zmerne hoje.
JOŽE PRAPROTNIK